Janševi podporniki imajo geslo:"DANES JANŠA, JUTRI TI", kar pa ni povsem s časom in realnostjo.
Na kontinuitete v organih pregona in pravosodja smo nekateri opozarjali že veliko prej, že v letu 2006,2007...Takrat bi se še dalo kaj storiti in zajeziti ter preprečiti krivice, ki so politične narave. Žal takrat ni bilo ne volje, ne hotenja, da bi prizadetim, ki so na to opozarjali prisluhnili in pomagali. Isto zgodbo lahko prenesemo na gospodarstvo. Primer Mercator- najprej vsi prodajajo , ko pa je prodaja že zaključena pa vsi jadikujejo, kako to ni prav in iščejo krivce na vseh koncih in nabirajo točke za volitvam, ki so pred vrati.
Prav v teh letih sem opozarjal na zadeve, ki se še danes vlečejo po sodiščih in še vedno niso končane- zakaj? Na to vedo odgovore nekateri, ki pa so kaj hitro poskrbeli, da sem bil umaknjen iz javnega življenja in tako onemogočen, da bi bil preglasen pri očitnih kaznivih dejanjih v katere je bil vpleten sam vrh naše države. Toda raje so poskrbeli za to tako, da so pridobili na svojo stran človeka, ki je bil prepričan, da bo s svojim sodelovanjem z organi pregona lahko pokril in prikril svoja kazniva dejanja in s svojimi lažnimi ovadbami uspel pridobiti velika finančna sredstva, ki mu niso pripadala. Danes je ta človek obsojen na leto in pol zapora v eni zadevi in na tri leta zapora v drugi zadevi. Ni se mu vse izšlo kot je pričakoval, saj bo moral tudi finančna sredstva vrniti, uspelo pa mu je, da si s svojim sodelovanjem z organi pregona še danes, kljub že več kot leto in pol pravnomočnim sodbam kupuje svobodo.
Kakšna močna želja je vodila tako tožilstvo kot sodišče, da me obsodi je težko opisati. Vendar ne glede na to, da je bilo nešteto dokazov, ki so govorili drugače sem bil zaradi izterjave svojega denarja in zaradi posedovanja orožja s katerim sem branil Slovenijo in mi ga je ta tudi dodelila obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Štiriletno kazen sem odsedel.
Težko pa je komu razložiti, da dobiš 4 leta za to ker si dolg zahteval, da pa dobiš leto in pol, ker si nekoga za veliko vsoto ogoljufal in si to vsoto tudi prisvojil.
in potem se sprašujemo:
Zakaj Slovenci nimamo zaupanja v sodstvo?
Zakaj v Sloveniji ni poštenega sojenja?
Zakaj se še vedno sodi po ukazu?
Zakaj za taka dejanja nihče ne odgovarja?
Ali so lobiji tako močni, da vse to usmerjajo?
Ali pa je denar, ki je sveta vladar, tako prisoten tudi v teh krogih?
Verjetno bo prihodnost pokazala, kaj vse so bili posamezniki pripravljeni narediti, bodisi zato, da so napredovali, bodisi da so si finančno opomogli oz. pridobili druge materialne dobrine ali pa zaposlili svoje bližnje...Seveda je v tem govora o organih pregona in pravosodja, ki delujejo enotno in načrtovano ter kontinuirano. Sodna praksa je v Sloveniji zares neponovljiva. Zelo težko bi se oprli na enaka kazniva dejanja z enako kazensko sankcijo saj te ni - pri vsakem primeru je potrebno vključiti še obtoženo osebo , njeno pripadnost in sorodstvene vezi.
Da je temu tako so krive prav vse politične opcije, ki so vodile Slovenijo po osamosvojitvi. Vsi kadri, ki danes krojijo našo pravno državo so bili skrbno izbrani že prej in so kot v starem sistemu naučeno poslušni in pripadni določenemu sistemu, kar pa je daleč od tega, da so neodvisni in sledijo zgolj zakonu. Slovenija je majhna država in kot nekoč v industriji , ko je očeta nasledil sin, tako danes v pravosodju očetje, matere, žene, možje, sinovi , hčere. Ena sama velika družina. Ena bolj na eno, druga bolj na drugo stran. Pa tudi ne glede na evropsko zakonodajo, ki smo jo z vstopom v Evropsko unijo prevzeli se še vedno ne ozirajoč na kršenje človekovih pravic dela kot pred leti.
Zakaj se Slovenija, ki vedno kopira in nas prepričuje, kako so določene stvari dobre in uspešne pri sosedih ni odločila in prevzela sodnega sistema katere od evropskih držav- nemškega? Zakaj ni individualne odgovornosti sodnikov, zakaj materialne odgovornosti, omejenega mandata .. V Sloveniji prevedemo na desetine evropskih direktiv na teden in jih implementiramo v našo zakonodajo, zakaj tega ne storimo tudi v pravosodju.
Oklicali smo se za samostojno demokratično državo, vendar nič nismo storili, da bi to tudi postali. Nikoli nismo preverili demokratičnih norm in spoštovanja človekovih pravic in temelnih svoboščin. Ali je bilo za to v tej veji poskrbljeno, ali so starejše generacije o tem poučene in pripravljene to vnesti v svoj vsakdanji delovni dan? Žal v to lahko opravičeno dvomimo, vsaj na podlagi sodb, ki prihajajo iz mednarodnega Sodišča za človekove pravice. V kolikor bi bilo pravično, bi tako kot navaden delavec, ki mora odgovarjati za svoje delo( materialno in finančno), tako tudi sodnik. Prav iz tega razloga sodniški mandati ne bi smeli biti trajni in odgovornost sodnikov bi morala biti večja. Danes pa se napake sodnikov plačuje z davkoplačevalskim denarjem. Torej ne samo, da si obsojen, tako ali tako si boš še sam plačal odškodnino za nepravično sojenje. Govorimo o demokraciji in demokratični državi in pravni državi in vladavini prava a žal so to samo imena, ki pa v praksi pomenijo vse kaj drugega.
Za mojo sodno zmoto in zaroto stojijo sodniki in tožilci, ki so lepo napredovali po družbeni in poslovni lestvici. Ne glede na pravnomočne sodbe, ki so se odvile po mojem priporu in zaporu se zame ni nič spremenilo. Vse je skrbno načrtovano. Obnova postopka je v naših zakonih samo vpisana pravica o kateri pa ponovno razsoja sodišče katero te je obsodilo in verjetno ga ni junaka, ki bi priznal svojo napako. Torej se vrtimo v začaranem krogu v katerem zmagujejo vedno močnejši oziroma tisti, ki imajo oblast in moč. Navadna raja pa lahko kriči in se pritožuje, to nič ne pomaga, če nihče ne sliši.
Zakoni so narejeni zato, da se jih tolmači po potrebi in ne zato, da se jih spoštuje. .
V medijskem pompu, ki nas obdaja v tem času se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi vsi svoje podpornike poslali na ulice. Če bi jih poslali pred sodišča in zapore. Kje so človekoljubne organizacije, ki se borijo za ostale stotine in stotine zapornikov? Kje so pravice pri enaki obravnavi vseh?
Kitimo se, ko se naša država postavi na lestvice visoko zgoraj v določenih uspehih posameznikov, a žal ne povesimo glave, ko gre za kršenje človekovih pravic.
Danes smo priča vse več sodbam, ki sledijo le obtožbi in gredo vsi napori v smer, da se krivda dokaže in ne v smer, da se dokaže resnica. To govorim iz lastnih izkušenj. Kljub vsem pričam, ki niso povezale niti enega dogodka z menoj sem danes obsojen. In to zgolj zato, ker je bila potreba po obsodbi zaradi političnih interesov.
KDAJ SE BO V NAŠEM SISTEMU IZPELJALO PRAVNO PRAVILO, DA JE SODNIK
GARANT, KI SKRBI, DA SE SPOŠTUJE ZAKON IN SE V ENAKI MERI OBRAVNAVA
DOKAZE, KI SO V OBTOŽENČEVO KORIST KOT DOKAZE, KI SO PROTI.
Takrat bo sodni sistem začel delovati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar