Strogo zaupno tožarjenje slovenskega parlamenta in sodstva v tujini

Ljubljana - Od včeraj na sedežih državnega parlamenta spet sedi 90 poslank in poslancev. V poslanski skupini nacionalne stranke je Srečka Prijatelja, ki mu je zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen štirih let prenehal poslanski mandat, nadomestila 33-letna podjetnica Sara Viler, ki se ukvarja z nepremičninami. Toda s tem primer Prijatelj ni končan.

V začetku tega meseca je namreč vodstvo državnega zbora prejelo pismo generalnega sekretarja Interparlamentarne unije Andersa B. Johnssona, v katerem ga obvešča, da je prijavo v povezavi s položajem poslanca Srečka Prijatelja posredoval odboru IPU za človekove pravice parlamentarcev. Ta odbor, pojasnjuje Johnsson, pregleduje sporočila v povezavi  s kršenjem pravic parlamentarcev. Odbor je prijavo prejšnji mesec v Ženevi za strogo zaprtimi vrati, kot vedno,  že obravnaval in začel postopek, ki ga bo nadaljeval na naslednjem zasedanju konec aprila v Panami. Zato generalni sekretar IPU predsednika slovenskega državnega zbora prosi za informacije o poslanski imuniteti Srečka Prijatelja in o tem, ali je državni zbor spremljal  sodni postopek zoper njega.

Johnssona zanima tudi, ali je res, da so Prijatelja aretirali  zaradi jemanja podkupnine, obsojen pa je bil zaradi groženj po telefonu. Slednje je samo ena od navedb v prijavi IPU. Prijavitelj med drugim trdi, da je past Prijatelju nastavila policija, ki je priskrbela tudi denar. Past je policija poslancu nastavila, ker je ta ostro kritiziral vlado in razkrival njene škandale. Še več,  cilj vladajoče koalicije je, da izgubi vseh pet poslanskih sedežev. Nadalje prijavitelj trdi, da je bil Prijatelj priprt nezakonito, da sodišče ni zaslišalo vseh prič obrambe in da je bila obsodba dobesedni zapis tožilčevega sklepnega  govora.

Kdo je prijavitelj, uradno ni znano. Toda navedbe v prijavi, da v času, ko je bil v zaporu Prijatelj ni prejemal plače in da je državni zbor s samo 89 poslanci deloval neustavno, ker ustava določa, da ima 90 poslancev, kažejo na poslansko skupino nacionalne stranke. Njen vodja Zmago Jelinčič vpletenosti v prijavo ne zanika. Pravi, da o tej zadevi ne sme govoriti, ker je zaupna, in dodaja, da gre v primeru Prijatelj, "kot kaže, za veliko piz...jo in gospodje bodo odgovarjali". Zapišimo še, da v državnem zboru obstaja skupina za IPU, ki sestavljajo delegacije za skupščino, v kateri je  24 poslank in poslancev. Med njimi sta tudi poslanca SNS, ki sta  na vrhu seznama poslancev, ki največ potujejo v tujino: Jelinčič in Bogdan Barovič. Slednji je tudi nadomestni član odbora za človekove pravice parlamentarcev IPU in se sej redno udeležuje, toda ne te skupine za IPU ne vodstva parlamenta ni seznanil z namenom omenjenega odbora. Na spletni strani državnega zbora pa še vedno piše, da je kontaktna oseba za omenjeno skupino Srečko Prijatelj.

odziv na izjave Egona Bandlja v zveziplačil oz.neplačil socialno in pokojninskih prispevkov našim pomorcem

Odmev:

Delo 11.3.2011
Bandelj:Drago Kos se ni opravičil za svoje izjave

V Delu dne 11.marca je g. Egon Bandelj izjavil, da sta g. Drago Kos in njegova komisijavečkrat napadla Splošno plovbo Portorož (SPP) v medijih, da delavcem ne plačujesocialnih in pokojninskih prispevkov. Višek arogance pa je, ko pričakujeopravičilo od g. Draga Kosa za izjave, kljub temu, da bi se g. Bandelj moral inmogel zavedati, da se je prav on zavzemal, da se slovenskim pomorščakom naladjah ne plačujejo socialno pokojninski prispevki. Izpostavilje neresnico, da imajo pomorščaki osebne dohodke v bruto znesku neozirajoč se na Kolektivno pogodbo (KP), kjer je izrecno zapisana specifikacijaosebnega prejemka v netu znesku. SPP tudi danes oglašuje v razpisih za prostadelovna mesta plačo v netu prejemku. G.Bandelj nastopa na meji črnega humorja,ko izjavi, da so pred 20 leti, ko je SPP ladje prenesla na hčerinsko podjetjeGenshipping Corporation (GSH), registritrano v Liberiji in pod liberijskonacionalno zastavo, obračunali bruto osebne prejemke in se tako izenačili zvečino ladjarjev in pomorščakov v svetu. Gre za davčno oazo. Saj se Liberijskazastava uvršča poleg drugih, kot so Panama, Sri Lanka, Vanuatu, Tuvalu,Mauritius,… med zastave ugodnosti, in je nelojalna konkurenca ladjarjemin pomorščakom, ki poslujejo in delajo na ladjah in vijejo nacionalne zastavein niso razglašene za zastave ugodnosti. 
ITF (mednardnatransportna sindikalna organizacija) se že vrsto let bojuje proti zastavamugodnosti. Tako smo pred leti imeli priliko videti ladjo Global Mariner v LukiKoper, kjer je bilo prikazano v kakšnih nemogočih razmerah delajo pomorščaki inkako nizkih plačil so deležni. Splošna plovba, kljub veliki samopromociji, sežal poslužuje  podobnih prijemov in se vede, kot da ima zaščito velikegabrata.

Leta 1992 staSplošna plovba in Sindikat pomorščakov Slovenije podpisala sporazum, po kateremso bile pomorščakom priznane pravice, ki so jih imeli v skladu s slovenskozakonodajo ob prezaposlitvi na GSH. Tako bi jim poleg neto plače, ki jo določaKP, pripadali še socialno pokojninski prispevki, plačani s strani SPP oz. GSH vSloveniji. Naj pojasnim, da se je neto plača na podlagi tega dogovora pričelaizplačevati po ITF-u v višini 60% ITF KP, v kateri pa niso všteti prispevki zasocialno in pokojninsko varnost. Toda takoj po podpisanem dogovoru se je ugotovilo,da slovenska zakonodaja onemogoča izvedbo. Zato se je poiskala druga rešitev,in na podlagi tega je bil le tri mesece kasneje podpisan aneks k sporazumu, pokaterem so pomorščakom lahko plačevali prispevke, vendar le po minimalnistopnji iz naslova zaposlitve v tujini (v podobni minimalni višini, kot si jihlahko plačujejo samostojni podjetniki). Pomorščaki nikoli niso bili zadovoljnis tem načinom, zato so neprestano zahtevali, da se jim plača polne prispevke naplačo. Predvsem je bil nezadovoljen oficirski kader, ker je pokojninski izračunpokazal katastrofalni padec prejemka pokojnine. Vplačila za pokojnine so bila venaki višini od mornarja do poveljnika ladje. Splošna plovba pa je na sejahSveta pomorščakov pojasnjevala, da bodo prispevke plačali za nazaj čim bomožno. Nikoli pa niso obljube uresničili. Opisal sem le del oškodovanjapomorščakov.

Eden od hudihsporov z g. Bandljem, ki sem ga imel kot predsednik sindikata je naslednji:Sporazum in KP sta sprva določala, da bo v podjetju stalno zaposlenih 220slovenskih pomorščakov s posebnimi pravicami, (klavzula pomeni zaposlitev zanedoločen čas in s tem plačilo prispevkov), kasneje določa število 200. Določbapomeni, da ob upokojitvi ali odhodu pomorščaka, pridobi status naslednjislovenski pomorščak. To obvezo je Bandelj dejansko ignoriral. Sam pa jesindikatu zatrjeval, da plačujejo prispevke. Za javnost pa je izjavil, da imajoobvezo samo do določene skupine. Leta 2006 sem ugotovil, da je število padlo na86 pomorščakov s posebnimi pravicami. Zato sem kot član nadzornega SvetaSplošne plovbe in predsednik sindikata to problematiko izpostavil, hkrati pasem bil primoran zaprositi odvetnika sindikata g. Aleksandra Lisjak, da jeprivil SPP. Takoj zatem so me odstavili, kot člana Nadzornega Sveta SPP prekosvojih ljudi v Svetu delavcev, v katerem sem bil edini predstavnik pomorščakovna ladjah. Svet pomorščakov pa je uprava SPP onemogočila že leta 2000 prinjegovem delovanju.

Po intervencijiodvetnika sindikata leta 2006 je v istem mesecu uprava izbrala 30 pomorščakov,jim podelila klavzulo in pričela plačevati prispevke za socialno in pokojninskovarnost. Vendar je še bilo določeno število slovenskih pomorščakov, ki so simorali sami plačevati prispevke, nekateri pa tudi ne. Prav zato moje zahteve douprave niso prenehale. Prepričan sem, da se je uprava Splošne plovbeprizadevala, da bi ugodila nemškemu ladjarju, s katerim se je povezala že predleti. Ker sem nasprotoval, tudi javno, in opozarjal na nepravilnosti v SPP, vPomorski družbi (PD) in tudi njihovemu projektu privatizacije Splošne plovbeleta 2005 in 2006 ter pokazal na več miljonsko oškodovanje pomorščakov vPD me je uprava SPP in PD na nezakonit način rušila dne 13.12.2006 s pomočjoodvetnika g. Gregorja Velkaverh. Sankcij SPP je bil deležen tudi odv. g.Aleksander Lisjak s tožbo, ki jo je spisal g.Velkaverh. Gospod Velkaverh izodvetniške pisarne Starman/Velkaver iz Kopra, je obenem zastopal nemškegaladjarja, bil predsednik Nadzornega sveta PD, ki jo je že obvladoval nemškiladjar, dolgoletni zastopnik SPP, zastopnik g. E.Bandlja in zastopnik t.i.novih sindikalistov. Nezakonitost sklica t.i. izredne konference dne 13.12.2006in njenih sklepov je po nekaj letih pravnomočno ugotovilo Višje sodišče. Predsodnim postopkom pa so mi ponudili 37.500,00Eu in odstop od nadaljnih tožb, čeodneham uveljavljat pravico. Zaradi nezakonitosti je ITF izključil Sindikatpomorščakov Slovenije iz medanarodne organizacije. 
        Vzgodbi okoli SPP je bilo že kar nekaj napisanega. Zanimivo je, da tudipristojnega ministrstva ni zanimalo plačilo prispevkov pomorščakom, kljub temuda so prejeli veliko mojih dopisov. Tudi moja posebna opozorila, kotpredsednika sindikata ob sprejemu davka na tonažo za ladjarje, da je potrebnohkrati uvesti plačilo polnih prispevkov za socialno in pokojninsko varnostnašim pomorcem, niso zalegla. Ni jim bilo pomembno niti opozorilo, da jepomorstvo v vzponu in ni pravi čas za prodajo Splošne plovbe d.o.o..  Grenamreč za naše gospodarstvo, za naše ljudi in tudi obstoj slovenije kotpomorske države. 

Karl Filipčič
PredsednikSindikata pomorščakov Slovenije v letih 1999 - 2008 

Odprl bom gostilno Pri zaprtem poslancu

 

Srečko Prijatelj:

"Pravijo, da sem videti bolje kot prej," nas v koprskem zaporu sprejme nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, prvi obsojeni poslanec v samostojni Sloveniji.

Po nasmejanem izrazu se ne zdi, da bi mu bilo v zaporu hudo, a sam priznava, da se vse skupaj kaže na njegovi duševnosti. Nisem kriv, trdi, "pišem knjigo, ko bom prišel iz zapora, pa bom odprl gostilno Pri zaprtem poslancu". In da, "res sem imel intimno razmerje z novinarko Ano Tavčar, skoraj sem se že ločil". V pogovoru še o domnevnih nepravilnostih v Splošni plovbi, sojenju in še čem.

Višje sodišče vam je znižalo kazen za leto in dva meseca, na štiri leta. Kaj vam ta sodba pomeni glede na to, da trdite, da niste krivi?
Kazen je zame konstrukt, sprejet v sodelovanju s tožilstvom, policijo in sodiščem. Sodba je čisti prepis obtožnice z dodatki, obsojen sem za dejanja, ki jih nikoli nisem storil. Dejstvo je, da tudi moja obramba ni imela možnosti, da bi podala obrambni predlog, ker je bil v celoti zavrnjen. Priče so, razen dveh, pa še za ti dve je sodnica rekla, da lažeta, zavrnili. Ovadil me je človek, ki ga je policija prej spoznala za krivega hudih kaznivih dejanj in je oškodoval državno blagajno za tri milijone evrov in pol. Zanj so že izdali obtožni predlog. Ko smo ugotovili, da nas je ta poslovni partner ogoljufal, nisem mogel ostati pri lepih besedah.

Ampak esemesi obstajajo.

Ne zanikam tistega, kar sem pisal po esemesih, a brali so samo moje, njegovih ne, tega sodnica ni dovolila. Nisem ga udaril, ni bilo nobenih telesnih poškodb, torej so resne grožnje in grobo izsiljevanje zdaj odpadli. Če bi odpadlo še to, kar so si izmislili, da sem si pridobil protipravno premoženjsko koristi na račun njega s tistimi 50 tisoč evri. Mikuž je dokazoval, da mi je jih je dal, z dvižnim listkom iz banke, ki ima povrhu še napačen datum − vemo tudi, da je hazarder, odvisnik od iger na srečo − sodnica pa ni upoštevala dveh prič, ki jih je predlagal Mikuž in sta zanikali prejem tega denarja. Skratka, če bi sodišče brisalo še ta denar – ženo so oprostili – potem bi moral biti oproščen.

A obstaja tudi orožje.
Tisto orožje je smešno, res, doma sem imel puško in tudi to sem imel možnost legalizirati. Puška je iz vojnih časov, ko sem aktivno sodeloval kot branitelj samostojnosti Slovenije. Obstaja reverz, da sem to puško dobil od predsednika države kot oborožitveno sredstvo in niso zahtevali, naj jo vrnem, sam pa je tudi nisem. Po tiho je bilo dovoljeno, da jo imam. Kriv sem le, ker tega nisem legaliziral. Sem zbiratelj orožja, imel sem orožni list za vse druge kose orožja, za tega pa ne. Dve stari puški sem potegnil iz zemlje, našli smo ju pri izkopu neke hiše, obnovil sem ju, da bi ju obesil na steno. Za to so mi dosodili kazen dveh let, kar je nenormalno, če primerjamo sodno prakso na sodišču.

Na to opozarjate tudi v pismu predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši. Vam je odgovoril?

Ravno včeraj. Pravzaprav se zelo spretno izmika kakršnemukoli komentiranju. Zanimivo je, da predsednik vrhovnega sodišča ne more in ne sme presojati posameznih sodnih primerov. Obvestil sem ga, da je to isto sodišče ugotovilo ustavno kršitev, saj sem nezakonito priprt od prvega meseca pripora. Pilatsko si je umil roke, da ne more razsojati o tem, čeprav je pravzaprav, laično gledano, varuh zakonitosti. Lahko bi opozoril na to ali takoj prevzel recenzijo mojega primera. Tudi od ministra sem zahteval poseben nadzor nad mojim postopkom. Demokratično bi bilo, da bi me iz pridržanja ali odrejenega pripora vsaj privedli v DZ, pred kolegicami in kolegi pa bi imel možnost kaj povedati, ne pa da mi prepovedo vse, tudi novinarje. Eno leto sem bil v karanteni.

Opozarjali ste tudi, da vam grozijo.

Vesel sem, da se je v Kopru to zdaj končalo, ker zdaj prihajam v mednarodne pravne vode in Slovenija bo nekatere stvari morala povedati tam. Ne gre, da poslanca izločijo na tak način, ker bi kritično govoril v DZ. Grozili so mi s smrtjo, še danes mi grozijo. Tudi če se mi kaj zgodi, bo ta zadeva sodni epilog doživela, ker zame delajo eminentni pravni strokovnjaki in del slovenskega gospodarstva, ki želi tej zgodbi priti do konca. Tudi njih zaradi tega zelo maltretirajo in preganjajo.

Časa za dialog, dogovor, kompromis je bilo več kot dovolj. Poskušal sem varovati ugled države, poskušal sem biti pravno vzdržen in tudi korekten pri podajanju informacij. Zdaj ni čas, da bi nadaljeval, ker sem izigran, poteptan, vzeli so mi dostojanstvo, osebni denar. Nisem vzel podkupnine kot Thaler, šel sem po svoj denar; vzeli so mi službo, osramotili so me v javnosti, bolj me niso mogli, naredili so javni linč. Svoje zadoščenje bom moral dobiti …

V tujini?Upam tudi na Ljubljano; zame sta predsednik vrhovnega sodišče in vrhovno sodišče institut, v katerega je treba verjeti. Verjamem, da je v Kopru nekaj narobe, to je ugotovil tudi Franc Testen, takratni predsednik vrhovnega sodišča. Tukaj dovolijo – da ne rečem – pokvarjene sodnike še naprej. O tem govori tudi policijska prijava, anonimno pismo v točki pet. Kdo vse je inkasant, kateri sodniki pobirajo denar. In tudi danes v zaporu greš domov, če plačaš 30 tisoč evrov.

Zdaj so vam zaradi teh 50 tisoč evrov dali plombo na hišo.

Naredili so varovalko: če ne bi šlo, so pripravili še eno obtožnico. Najprej sem bil v istem sodnem postopku skupaj z Marjanom Mikužem, Robertom Časarjem in Loredano Bratuž. To je bilo za moje pravnike nevzdržno, kajti Mikuž se je pojavljal kot priča, kot tajni policijski delavec, bil je kot oškodovanec in obdolženec za tri milijone in pol, ki jih je v resnici ukradel Luki Koper. Potem je preiskovalni sodnik rekel, da morajo to razdeliti, mene in ženo so obravnavali posebej. Ampak tožilka je drugi dan po razdeljenem postopku sodnika vložila nov predlog, ki je bil na hladnem do zadnjih dni v decembru. Lani, ko sem bil že obsojen, na silvestrovo so mi dali drugo obtožnico, ki je sprta s pravnim redom, ker se človeku ne more soditi dvakrat za isto stvar. Vse te zneske smo predihali, zdaj bomo videli, kaj bodo naredili. Verjamem, da sem lahko obsojen tudi v drugem postopku, pri nas je vse mogoče. Pravimo, da bomo obrnjeno dokazno breme uvedli …

To je že v zakonu.

Jaz sem obsojen za sum. Obsodili so me na temelju suma, ta sodba je po svoje kozlovska sodba. Za teh 50 tisoč evrov je višje sodišče povedalo: "V pritožbi ni moč oporekati tako odvetnikom kot obsojencu, da ni realnih dokazov o vročitvi tega denarja, vendar je v popolnosti mogoče verjeti okrožnemu sodišču." Izzvali so kriminalno dejanje policije, ta je dala Mikužu denar, policija je vodila akcijo.

Poslanci bi lahko kljub zakonu, ki določa, da poslancu odrečejo mandat, če je obsojen na več kot šest mesecev zapora, odločili tudi drugače.

V DZ je ogromno zakonov, ki so v neskladju z ustavo. Imamo izigrano referendumsko voljo, denimo referendum za Koper; če bi bil jaz v DZ, Koper danes ne bi bil več tak, kot je. En glas je manjkal, jaz bi glasoval za Ankaran. Če že imamo referendum in govorimo o ustavi, po kateri ima ljudstvo oblast. To ljudstvo se je v Ankaranu vendar odločilo za svojo občino. Kaj zdaj modrujemo? Ni dovolj izigravanja, zdaj bi moral DZ še v mojem primeru sprejeti, da se čaka neko vrhovno odločitev. Tega ne želim, sodba je pravnomočna, stoično bom nosil te posledice, ampak pričakujem, da se bo sodnica Orjana Trunkl, za katero verjamem, da jo bo sram, da je tako sodila in razsodila, ne danes, jutri, pojutrišnjem pa, opravičila meni, ko bo čas za to. Nič drugega ne potrebujem.

Zavrgli so vse ovadbe, ki ste jih podali zoper domnevne sporne udeležence pri Splošni plovbi (SP). Če se lotiva revizijskega poročila, nam lahko v nekaj stavkih poveste kaj o tem?

Zahvaljujem se načelnosti računskega sodišča, zahtevo za revizijo sem vložil, še preden so me aretirali, leta 2007. Tožbe nisem vložil samo jaz, več kot 20 tožb je bilo vloženih glede SP, tudi druga podjetja, ki so bila izigrana, so to naredila. Vse so zavrnili. Zanimivo, ista tožilka, ki je zavrnila te obtožbe, mene sodno preganja. Kot da nimamo druge tožilke: ista tožilka v vseh zgodbah. Bila je na Mikuževi strani, ko je bil oškodovanec, zdaj pa ga bo sodno preganjala. Sumim, da gre za dogovor. Boste videli, da za vse te poslovne goljufije, davčne utaje Mikuž ne bo odgovarjal, ne bo šel v zapor.

Boli me predvsem krivica, ne toliko, da sem izgubil denar, denar je zame papir. Saj se sliši veliko, a ta denar sem dobil jaz oziroma moja družina, za to se je prodala družinska srebrnina. Tašča je bila toliko poštena, da je vse razdelila med svoje otroke in jaz sem to vložil v stanovanjsko-poslovni objekt, ki sva ga delala skupaj z Mikužem. Moj dolg ni iz trte izvit. V dokaznem predlogu smo navedli mnenje sodnega izvedenca, ki je revidiral naše delo s tem projektom v roku dveh let. Zakaj sem tako aktivno pritiskal nanj? Ker sem videl, da je taščo ogoljufal za 404 tisoč evrov.

Vaši tašči so ponudili neke vrste poravnavo.

To je običajen postopek. Tašča je rekla: Si ti mogoče dobil teh 404 tisoč evrov, jih je dal tebi? "Pa jebentiš, Pavla, ni dal meni, jaz imam z njim poslovni odnos." Ni bilo miru, dokler nismo sedli in odšli k njemu v Gorico. Še tam je zanikal, da tega denarja ni dobil. Ko smo šli na zemljiško knjigo, ker druge pogodbe ona nikoli ni dobila, smo videli, da je to parcelo prodal po normalni ceni, njej je govoril, da bo plačano kot kmetijsko zemljišče, kupnino pa je dobila Loredana Bratuž po zaupanju tašče, ki je podpisala bel kos papirja. Loredana sama je napisala, da jo Leopolda Stojković, moja tašča, pooblašča, da uredi nakup in prodajo zemljišča s te in te parcele in v celoti sprejme tudi kupnino. Denar je bil prenakazan njemu, kar je Bratuževa povedala in tudi napisala v pismu. Po dveh mesecih jo je odpustil. Torej gre za davčno utajo in veliko krajo. Ko sem ugotovil, s kakšnim človekom imam posla, sem rekel: Zdaj pa ti meni takoj vrni moj denar. Ne bom več čakal. Čeprav sva imela do septembra 2010 podpisan dogovor, da ga bom.

Povejte mi kaj več o poročilu računskega sodišča, precej stvari je prečrtanih.

To poročilo ugotavlja, da je kršen zakon o javnih financah. SP se je prodajal brez predhodne ocene realne vrednosti. Andrej Bajuk je vodil prodajo, kar je nezaslišano, vse se je podpisovalo v njegovem kabinetu. Dejstvo je, da so najprej pripravili čisto pošten razpis, na katerega so se javila tri podjetja, dve slovenski, in sicer Luka Koper in Mercata. Obe sta imeli boljšo ponudbo od Nemca. Pozneje je minister kljub visoki varščini ta razpis preklical in se odločil za dražbo. Znova je bila vplačana varščina in podpisana izjava, da sprejemajo vse morebitne dolgove in terjatve do SP. Tudi to so podpisali Luka Koper in Mercata. Nesmisel, morali so zapisati tudi zgornjo mejo, do katere vsote bodo dražili. Ker je bil Peter Doehle prek Pomorske družbe solastnik SP, je to informacijo imel in jo je izkoristil: prijavil je znesek 50 milijonov. Za ta denar jo je tudi dobil in čez dva tedna je prodal dve stari ladji, ki sta bili vredni točno 50 milijonov.

Mene zanima ta prečrtani del
V tem kontekstu so nekatere zadeve, o katerih tudi jaz ne morem govoriti.

Kdo jih je prečrtal?

Vlada RS je zahtevala, da se, preden gre v javnost, to naredi, ker so v neskladju z zakonodajo oziroma bi se verjetno izdalo kaj, kar se je zgodilo.

Vi veste, kaj piše?

Vem, seveda. Nekatere stvari se nanašajo na posle, ki smo jih omenjali tudi mi. Kriminalisti jih z muko, ker morajo, danes preiskujejo. Ravno danes so zaslišali tudi enega od mojih kolegov. Gre za prodajo orožja v Angoli, prodajal ga je Republika Slovenija, takratna oblast tudi v devetdesetih letih. Vozilo se je po 300 kontejnerjev, z dvema ladjama. Pod Slovenijo se je prodajalo tudi orožje. Ko se danes pogovarjamo, koliko pušk smo prodali Hrvaški, je to promile, mala malica. V Angoli pa so umirali ljudje, nedolžni, goloroki, ko so jih pobijali pripadniki različnih hunt. Tja smo pošiljali orožje. Za denar, ki se je v kovčkih prenesel sem. In jaz sem se odločil, da bom to razkril pred posebno skupino tožilcev za organiziran pregon kriminala v tujini. Nekateri gospodje bodo pač morali sodno odgovarjati.

Kdo je imel koristi od prodaje tega orožja?

Posamezni ljudje v Sloveniji, ki so danes na visokih in vplivnih vodstvenih in vladnih položajih.

Policija preiskuje …

… ker mora, a ne bo ničesar odkrila, ker ne sme. Generalni direktor je marioneta in dela, kar mu rečeta Kresalova in vrh vlade, to je jasno, opazi se v več zadevah. Poglejte, kako se prodaja zaseženi kokain. Ta droga kar izgine. Ne izključujem dejstva, da je romal v državni zbor in k nekaterim izbrancem, ki jih danes sumijo, da ga uživajo. V DZ je marsikaj moralno spornega. Lahko sem zaprt, ampak ker sem videl nekatere stvari, ne bom tiho. Poglejte malo po arhivih: vidite predsednika DZ, kako si s prsti drgne dlesni in vpije mir v Ljubljani namesto mir v dvorani.