Presenetljivo mandatno volilna komisija parlamentu ni predlagala, naj sodnico Orjano Trunkl zaščiti z imuniteto. Zaščito z imuniteto ni predlagala niti za Antona Anderliča niti Zmaga Jelinčiča. Slednji poudarja, da ga toži njihova sekretarka.
Kdo je Orjana Trunkl?
Za boljše razumevanje o tem kdo je sodil Prijatelju - zgolj dve cvetki sodnice - mogoče njene zgrešene ali naročene sodbe.
Začetek njenega dela na Okrožnem sodišču v Kopru
Odprto pismo
Datum: 09.12.2007
Vrhovno sodišče RS
Predsednik
G. Franc Testen
Spoštovani gospod predsednik, o nezakonitem dogajanju na koprskem sodišču, sem vas opozoril že pred nekaj meseci, prav tako so bili o tamkajšnjih dogajanjih obveščeni mediji, ki jih kljub dokazom zadeva enostavno ni zanimala. Dejstvo je, da je bil predsednik okrožnega sodišča g. Bogomir Horvat vmešan v vsako nečednost, ki se je dogajala na tem sodišču, pa naj si je šlo v škodo
Leta 1995 so me obtožili kaznivega dejanja nedovoljene trgovine z orožjem in preiskovalni sodnik g. Bojan Pečnik, ki je prišel na kraj dogodka, ni hotel ustreči moji zahtevi naj opravi določena preiskovalna dejanja, z izgovorom, češ policija je vse posnela z video kamero in bomo sodbo izrekli na podlagi ogleda posnetkov. Čez dva meseca se je ugotovilo, da policija ni posnela ničesar, ker naj bi pozabili vstaviti filme v fotoaparat in kaseto v kamero. Dejstvo je, da je policija posnela vse, kot so zatrjevali takrat na kraju dogodka in s tem odvrnili preiskovalnega sodnika, da ni opravil zahtevanih preiskovalnih dejanj, ki bi njihov konstrukt postavili na glavo. Res pa je, da policija posnetkov ni upala pokazati sodišču, ker bi to pomenilo pravo katastrofo in bi odgovorni za njihovo akcijo, najverjetneje končali na cesti. Celih 5 let je trajalo, da je prišlo do obsodbe na glavni obravnavi, ki jo je vodila ga. Orjana Trunkl, takoj po tem ko je nastopila službo sodnice na omenjenem sodišču. Da je bil cel postopek konstrukt, vam verjetno ni potrebno posebej razlagati, saj je Vrhovno sodišče tako sodbo kasneje v celoti razveljavilo. Vendar pa ne gre spregledati dejstva, da je Vrhovno državo tožilstvo postopek ves čas zavlačevalo in preprečavalo Vrhovnemu sodišču, da bi sodbo razveljavilo še preden smo obsojeni kazen prestali, ker je bil njihov namen povzročiti nam čim več škode. Da je temu res tako je moč razbrati iz sodbe Vrhovnega sodišča.
Ko je bila sodba razveljavljena, je do absolutnega zastaralnega roka ostali še 4 mesece in sodišče v tem času ni moglo izreči nove sodbe.
25.01.2005 je nastopil absolutni zastaralni rok, za katerega zakon nedvoumno določa, da ga ni moč podaljšati v nobenem primeru. Saj 112. člen v svoji 6. točki nedvoumno določa, da absolutni zastaralni rok nastopi v vsakem primeru, ko preteče dvakratni z zakonom zahtevani zastaralni rok. Ta besedna zveza je tako jasna, da jo razume vsak pravni laik, le sodniki koprskega sodišča, tako okrožnega kot višjega, so se začeli sprenevedati, češ da v mojem primeru pa zastaralni rok ne nastopi nikoli več. Kot ste bili obveščeni, sem dve leti po nastopu absolutnega zastaralnega roka, bil priprt še dvakrat, enkrat maja 2006 17 dni in drugič avgusta istega leta še 5 dni. Takrat je pripor odpravilo višje sodišče, potem ko je ugotovilo, da na glavno obravnavo sploh nisem bil vabljen. Da je sodnik g. Glavina odredil pripor iz razlogov begosumnosti, več kot dve leti potem ko sem kazen že v celoti priznal, je za sodnika prav sramotno, kar je kasneje višje sodišče samodejno odpravilo in določilo pripor iz razlogov izmikanja se glavni obravnavi. V glavnem, ves čas vodenja tega postopka na sodišču v Kopru, se dogajajo nepravilnosti, nezakonitosti in samovolja sodnikov, pa nihče v tej državi menda ni pristojen sodnika vprašati, zakaj ravna v nasprotju z veljavnimi zakoni. Tudi ko sem zoper njega podal kazensko ovadbo, je tožilstvo odstopilo od pregona, ko sem podal zoper sodnika obtožnico, pa jo je zavrnilo okrajno sodišče v Kopru. Vse po načelu vrana vrani ne izkljuje oči, pa če so kršitve še tako očitne.
Sedaj zadevo rešuje Ustavno sodišče že leto in pol s tem, da je bila zadeva na dnevnem redu sej ustavnega sodišča že šestkrat, vendar do rešitve še ni prišlo, čeprav se zadeva rešuje absolutno prednostno.
In zakaj vam ponavljam vse to, kar vam je verjetno že znano? Zato, ker se je sodnik g. Julijan Glavina, vedno posvetoval s predsednikom Okrožnega sodišča v Kopru, kaj naj naredi naprej in je celo prekinil glavno obravnavo, da je odšel k njemu na posvet kaj naj bi bil naslednji korak senata, ki ga je vodil. Zato enostavno ne verjamem vašim trditvam izrečenih za javnost, češ da g. Bogomir Horvat ni vodil postopka proti g. Popoviču in nanj zato ni mogel vplivati. Nočem sedaj trditi da je vplival v primeru g. Popoviča, trdim pa, da je imel zelo velik vpliv na moj postopek, čeprav nikoli ni nastopal v njem kot sodnik. S tem vas ne postavljam na laž, pač pa vas želim opozoriti na dejstvo, da odgovori, ki ste jih dobili od sodnikov koprskega sodišča, niso nujno tudi resnični in za sodnike, ki zavestno kršijo zakone, sploh ne dvomim da vem tudi zavestno lažejo.
Sedaj pa vas bi opozoril še na druge nepravilnosti, ki se bolj tičejo državnega tožilstva, vseh odgovornih v državi in tudi vas. Da so ljubezenske vezi med sodniki in odvetniki na koprskem sodišču že vsakdanja praksa, sploh ni več dvoma. Verjetno pa se je poleg toliko ljubezenskih zvez, spregledala zveza med g. Bogomirjem Horvatom in njegovo ljubico odvetnico iz Portoroža Moniko Mavsar, ki sta skupaj delovala tudi na poslovnem področju, kar jima je prineslo lepo število nepremičnin, do katerih sta prišla tudi z zlorabo funkcije predsednika sodišča. Vse podrobnosti o tem ne bo težko ugotoviti, če se prevetri njuno nepremičninsko imetje.
Kaj boste in kaj ste pristojni ukreniti v tem primeru, ne bi niti ugotavljal, vseeno pa je dobro biti s tem seznanjen.
S spoštovanjem,
Adolf Štorman
Odziv na njeno sodbo:
Masleša povedal premalo?
Preložili odločanje o imuniteti sodnice Orjane Trunkl
Sodni svet, ki ga vodi Branko Masleša, ni pojasnil, zakaj bi morali dodeliti imuniteto sodnici Orjani Trunkl, zato poslanci zahtevajo dodatno razlago za dodelitev imunitete sodnici, ki je obsodila Srečka Prijatelja.
foto: Mavric Pivk/Delo
Kdo sploh toži sodnico? Zasebno kazensko tožbo proti Orjani Trunkl , ki je med drugim pred kratkim vodila sojenje tudi proti poslancu Srečku Prijatelju (SNS), je sprožil Ermanno Chasen. Sodnici očita krivo obdolžitev in obrekovanje, ker je lani v predlogu za odreditev pripora Chasna zapisala, da je uradnim organom lažno prijavil začasno bivališče v Ugandi, zaradi česar je zunajrazpravni senat v Kopru izdal sklep o priporu Chasna zaradi begosumnosti in o zasegu 108.509,84 evra varščine, ki je bila leta 2000 vplačana za odpravo pripora.
Chasen je lastnik in upravitelj družbe Serenissima, ki upravlja štiri zasebne televizijske postaje na severovzhodu Italije, v Ugandi pa je, kot je zapisano v tožbi, od vlade dobil koncesijo za televizijsko dejavnost in tam ustanavlja digitalni televizijski kanal. Chasnovi odvetniki v tožbi z uradnimi listinami italijanske ambasade dokazujejo, da italijanski podjetnik res začasno biva v Ugandi, in opozarjajo, da ga je sodnica na napačen način vabila na glavno obravnavo po pošti s povratnico, saj bi ga morala s posredovanjem ministrstva za pravosodje države Uganda. Kako vročati pošto v Ugandi, je ministrstvo za pravosodje februarja lani sodnico obvestilo z natančnimi navodili, a napotkov ni upoštevala. Chasen toži sodnico zaradi premoženjske in siceršnje škode ter zatrjuje, da je zavedla zunajrazpravni senat z neresničnimi trditvami o njegovem begu in skrivanju; naresnična je po njegovem trditev sodnice, da je Chasen uradnim organom dal lažne podatke o novem začasnem naslovu v Ugandi v Hotelu Mont Elgon v kraju Mbale.
Kaj je o imuniteti sporočil Masleša?Predsednik sodnega sveta je mandatno-volilno komisijo obvestil, da je sodni svet septembra razpravljal o imuniteti Trunklovi in da po določbi zakona, ki od parlamenta zahteva pridobitev mnenja sodnega sveta, »dajejo negativno mnenje« o dovolitvi začetka kazenskega postopka. Za zaprtimi vrati so poslanci, kot smo izvedeli neuradno, ocenili, da je takšno mnenje, ki ne vsebuje nikakršnih argumentov, premalo za odločanje o imuniteti. Odločanje so preložili, da bi sodni svet podrobneje pojasnil razloge. Odziva sodnice na trditve v zasebni tožbi nam včeraj ni uspelo pridobiti, na sodišču v Kopru so pojasnili, da ni dosegljiva.
Iz tiskane izdaje Dela
Težko pričakujamo Zalarjev odgovor v ponedeljek.
Tanko: Kako je Sodni svet odločal o začetkih postopkov zoper sodnike?
Ljubljana - Poslanec SDS Jože Tanko v vprašanju ministru Zalarju sprašuje, v kolikih primerih je Sodni svet v tem mandatu podal mnenje v zvezi z dovoljenjem za začetek kazenskega postopka zoper sodnika.
Jože Tanko
"Koliko obvestil je bilo posredovanih v obdobju 2009-2014?"
Tanko v pisnem poslanskem vprašanju od Zalarja pričakuje odgovore na nekatera vprašanja, povezana z delom Sodnega sveta. Zalarja sprašuje, v koliko primerih je Sodni svet v tem mandatu podal pozitivno oz. negativno mnenje za dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper sodnike in kako so sodniki glasovali v obeh primerih.
Zanima ga še, koliko vseh obvestil o zahtevah pristojnih sodišč za dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper sodnike je bilo posredovanih na pravosodno ministrstvo v času sedanje sestave Sodnega sveta v obdobju 2009-2014. Poleg tega Tanko ministra za pravosodje sprašuje še za poimenski pregled glasovanj vseh članov Sodnega sveta v obdobju 2009-2014 oz. za podatek, kako so člani Sodnega sveta v tem obdobju glasovali v postopkih dovoljenj za začetek kazenskega postopka zoper sodnike.
"Preiskovalni sodnik mora za odreditev zapora zaprositi"
Tanko izpostavlja, da Sodni svet v primerih, ko je to potrebno za začetek kazenskega postopka zoper sodnika, pred odločanjem državnega zbora poda svoje mnenje o zadevi. Če je za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje DZ, mora namreč organ, ki je pristojen zahtevati dovoljenje, o tem obvestiti Sodni svet in pravosodno ministrstvo.
Prav tako mora preiskovalni sodnik, če želi odrediti pripor zoper sodnika in je za to potrebno dovoljenje DZ, zanj tudi zaprositi, DZ pa o tem odloči po pridobitvi mnenja Sodnega sveta.
"Večkrat se ni izglasovalo dovoljenja za začetek kazenskega postopka"
V zvezi s tem Tanko navaja, da so se v tem mandatu poslanci soočili z več primeri, ko se po prejemu mnenja Sodnega sveta ni izglasovalo dovoljenja za začetek kazenskega postopka zoper sodnike, po drugi strani pa DZ poslancem, zoper katere je vložen obtožni akt, dosledno ne izglasuje imunitete.
Aleš Zalar
Ob tem ocenjuje, da takšno postopanje ne daje pozitivnega signala v okviru zagotavljanja pravne varnosti in spoštovanja uresničevanja enakega varstva pravic ter pravice do sodnega varstva.
"Poslanci se morajo seznaniti z odgovori pred odločanjem o imenovanju predsednika VS"
Tanko tako meni, da se morajo poslanci pred odločanjem v zvezi s postopkom imenovanja predsednika Vrhovnega sodišča seznaniti z odgovori o glasovanjih članov Sodnega sveta o mnenjih glede obvestil o zahtevah pristojnih sodišč za dovoljenje za začetek kazenskega postopka.
Pravosodni minister Aleš Zalar ima pri odločitvi, da za predsednika vrhovnega sodišča predlaga Branka Maslešo, podporo predsednika vlade Boruta Pahorja.
STA
Foto: Tina Deu, Matjaž Rušt in Ana Kovač/siol.net
Foto: Tina Deu, Matjaž Rušt in Ana Kovač/siol.net
