V časopisu Delo z dne 7.5.2012 smo lahko prebrali članek g. Čander, priznanega penologa.
Članek v celoti objavljamo.
Ne Srečku Prijatelju
Odmevnejša novica s področja »črne kronike« je bila te dni izpustitev g. Karnerja iz pripora v Avstriji, saj mu v ZDA grozi 40 let zapora itd. Prav tako je bila istega dne objavljena odločitev, da komisija … ni odobrila pogojnega odpusta g. Srečku Prijatelju, tudi zato, ker je uprava zapora na Dobu dala negativno mnenje. Na teletekstu je bilo tudi objavljeno, da je prav osebje našega največjega zapora najbolj proti ukrepom Vlade RS itd. Je potem to bila (možna) politična odločitev za neizpust g. Srečka Prijatelja iz zapora po zakonsko določeni polovici štiriletne kazni kot pritisk na novega vodjo min istrstva za pravosodje, ki prihaja iz vrst pravnih teoretikov Inštituta dza kriminologijo in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani? Uprave zaporov imajo svoj interes pri reševanju prošenj za pogojne odpuste (vendarle sem skoraj 40 let delal v zaporih), ki velikokrat ni odraz zakonsko opredeljenih pogojev, temveč odraz trenutnega stanja, »potreb« po zasedenosti zaporov, politični naravnanosti do določenih kaznivih dejanj in odraz pravnega stanja v Sloveniji. Ne bi ponavljal zapisanega v prispevku g. Petra Kolška v SP 31. marca 2012, kot ne drugih kritičnih vrhunskih pravnikov v zadnjem obdobju, vendarle pa odločitev, ki ne temelji na zakonskih določilih, sprejetih v DZ leta 2008, daje svojevrsten pečat delu Komisije za pogojne odpuste in njeno vdinjanje mnenju uprave našega največjega in sedaj deloma že luksuznega zapora na Dobu.
Pogojni odpust ob polovici izvršene kazni je za ljudi, ki so prvič v zaporu in niso obsojeni za kazniva dejanja s področja spolnosti, ter je kazen krajša od petih let, definiran kot pravica in možnost, da preostanek kazni preživijo na prostosti pod budnim očesom pravosodja. Kakršna koli storitev novega kaznivega dejanja ali obsodba za drugo kaznivo dejanje pomeni preklic pogojnega odpusta in izvršitev preostanka kazni kot samostojne kazni. Tako je za g. Srečka Prijatelja manj ugoden pogojni odpust, če bo/bi bil v času pogojnega odpusta (dveh let) ponovno obsojen ali bi storil novo kaznivo dejanje: pogojni odpust ni neka miloščina, temveč ukrep, da dajo človeku možnost vključitve na prostosti ob izpolnjevanju predpisanega. Česa ni g. S. P. prav storil, da je drugorazredni državljan, sem postavljal vprašanje že po obsodbi, saj bi moral prestajati kazen v zaporu v Kopru v odprtem režimu in ne na Dobu med najhujšimi kriminalci. Kdo ve?
Po poročilu zaporske uprave RS za leto 2011 je razvidno, da število nastopov kazni obsojenih oseb, kot tudi število oseb v priporu upada in je vprašanje smiselnosti in utemeljenosti zaposlitve novih 60 paznikov/osebja v letu 2011 na Dobu in drugje kot tudi velikih sredstev, ki jih proračun vlaga v delovanje zaporskega sistema in povečevanje zmogljivosti zaporov. Še sedaj, ko je več kot tretjina od 5130 vsako leto zaprtih oseb (točno 1830) bilo kaznovanih s plačilnimi nalogi in globami za napačno parkiranje ipd., česar razvit svet in EU ne poznata, se nadaljuje pritisk nekdanje pravosodne nomenklature za gradnjo mega zapora pri Ljubljani itd., vrednega več kot 100 milijonov evrov. Se bodo načrti nekdanjega ministra Zalarja uresničili? Seveda pa morajo za to biti zapori prepolni, še posebej ljubljanski, ki je tako zapor z največ zaprtimi tujci v priporu (več kot 30 %!), čeprav bi lahko bili v drugih, manj zasedenih zaporih oz. bi zanje predvideli ekstradikcijski/izročitveni zapor, zgrajen s sredstvi EU, kot je bilo v času ministrovanja dr. Lovra Šturma že predvideno v Brežicah. Eden od načinov »polnjenja« zaporov (leta 1994/5 je bilo skupaj dnevno zaprtih 450 oseb, zdaj več kot 1340) je tudi ta, da se ljudem ne odobravajo zakonsko določeni pogojni odpusti, sodišča pa tudi ne odobravajo zakonsko določenih možnosti alternativnih načinov izvrševanja zapornih kazni in rezultat je tu. V času, ko si vlada prizadeva najti načine zmanjševanja stroškov, represija nima nobenih problemov. Kot je zapisal dr. Zoran Kanduč v uvodu k delu Zapori revščine (po spominu): v času kriz ni večjega števila kriminalnih dejanj, je pa pritisk na vse večje zapiranje in strogost do teh revežev. Naj bi veljalo za ZDA in Svet, a žal tudi pri nas.
Marjan Čander, univ. dipl. ing., upok. penolog
Irgoličeva 20 c, Hoče
Članek v celoti objavljamo.
Ne Srečku Prijatelju
Odmevnejša novica s področja »črne kronike« je bila te dni izpustitev g. Karnerja iz pripora v Avstriji, saj mu v ZDA grozi 40 let zapora itd. Prav tako je bila istega dne objavljena odločitev, da komisija … ni odobrila pogojnega odpusta g. Srečku Prijatelju, tudi zato, ker je uprava zapora na Dobu dala negativno mnenje. Na teletekstu je bilo tudi objavljeno, da je prav osebje našega največjega zapora najbolj proti ukrepom Vlade RS itd. Je potem to bila (možna) politična odločitev za neizpust g. Srečka Prijatelja iz zapora po zakonsko določeni polovici štiriletne kazni kot pritisk na novega vodjo min istrstva za pravosodje, ki prihaja iz vrst pravnih teoretikov Inštituta dza kriminologijo in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani? Uprave zaporov imajo svoj interes pri reševanju prošenj za pogojne odpuste (vendarle sem skoraj 40 let delal v zaporih), ki velikokrat ni odraz zakonsko opredeljenih pogojev, temveč odraz trenutnega stanja, »potreb« po zasedenosti zaporov, politični naravnanosti do določenih kaznivih dejanj in odraz pravnega stanja v Sloveniji. Ne bi ponavljal zapisanega v prispevku g. Petra Kolška v SP 31. marca 2012, kot ne drugih kritičnih vrhunskih pravnikov v zadnjem obdobju, vendarle pa odločitev, ki ne temelji na zakonskih določilih, sprejetih v DZ leta 2008, daje svojevrsten pečat delu Komisije za pogojne odpuste in njeno vdinjanje mnenju uprave našega največjega in sedaj deloma že luksuznega zapora na Dobu.
Pogojni odpust ob polovici izvršene kazni je za ljudi, ki so prvič v zaporu in niso obsojeni za kazniva dejanja s področja spolnosti, ter je kazen krajša od petih let, definiran kot pravica in možnost, da preostanek kazni preživijo na prostosti pod budnim očesom pravosodja. Kakršna koli storitev novega kaznivega dejanja ali obsodba za drugo kaznivo dejanje pomeni preklic pogojnega odpusta in izvršitev preostanka kazni kot samostojne kazni. Tako je za g. Srečka Prijatelja manj ugoden pogojni odpust, če bo/bi bil v času pogojnega odpusta (dveh let) ponovno obsojen ali bi storil novo kaznivo dejanje: pogojni odpust ni neka miloščina, temveč ukrep, da dajo človeku možnost vključitve na prostosti ob izpolnjevanju predpisanega. Česa ni g. S. P. prav storil, da je drugorazredni državljan, sem postavljal vprašanje že po obsodbi, saj bi moral prestajati kazen v zaporu v Kopru v odprtem režimu in ne na Dobu med najhujšimi kriminalci. Kdo ve?
Po poročilu zaporske uprave RS za leto 2011 je razvidno, da število nastopov kazni obsojenih oseb, kot tudi število oseb v priporu upada in je vprašanje smiselnosti in utemeljenosti zaposlitve novih 60 paznikov/osebja v letu 2011 na Dobu in drugje kot tudi velikih sredstev, ki jih proračun vlaga v delovanje zaporskega sistema in povečevanje zmogljivosti zaporov. Še sedaj, ko je več kot tretjina od 5130 vsako leto zaprtih oseb (točno 1830) bilo kaznovanih s plačilnimi nalogi in globami za napačno parkiranje ipd., česar razvit svet in EU ne poznata, se nadaljuje pritisk nekdanje pravosodne nomenklature za gradnjo mega zapora pri Ljubljani itd., vrednega več kot 100 milijonov evrov. Se bodo načrti nekdanjega ministra Zalarja uresničili? Seveda pa morajo za to biti zapori prepolni, še posebej ljubljanski, ki je tako zapor z največ zaprtimi tujci v priporu (več kot 30 %!), čeprav bi lahko bili v drugih, manj zasedenih zaporih oz. bi zanje predvideli ekstradikcijski/izročitveni zapor, zgrajen s sredstvi EU, kot je bilo v času ministrovanja dr. Lovra Šturma že predvideno v Brežicah. Eden od načinov »polnjenja« zaporov (leta 1994/5 je bilo skupaj dnevno zaprtih 450 oseb, zdaj več kot 1340) je tudi ta, da se ljudem ne odobravajo zakonsko določeni pogojni odpusti, sodišča pa tudi ne odobravajo zakonsko določenih možnosti alternativnih načinov izvrševanja zapornih kazni in rezultat je tu. V času, ko si vlada prizadeva najti načine zmanjševanja stroškov, represija nima nobenih problemov. Kot je zapisal dr. Zoran Kanduč v uvodu k delu Zapori revščine (po spominu): v času kriz ni večjega števila kriminalnih dejanj, je pa pritisk na vse večje zapiranje in strogost do teh revežev. Naj bi veljalo za ZDA in Svet, a žal tudi pri nas.
Marjan Čander, univ. dipl. ing., upok. penolog
Irgoličeva 20 c, Hoče
V tem članku je povedan le del zgodbe skrbno načrtovanega politično- policijsko-sodnega konstrukta.
Ker se v članku omenja zakonca Kerner želim ob tem napisati nekaj besed v zvezi sz novinarsko korektnostjo.
V Sloveniji velja pravilo, da se lahko kupi vse, tudi etiko novinarjev. Za to je potrebna agencija SPEM, ki je zadolžena za ustvarjanje javne podobe posameznikov glede na naročilo in zmožnost plačila. Pri zakoncih Kerner se javnosti zaradi vpliva pomembnih ljudi in domnevne vpletenosti stanovskih kolegov ne prikaže niti slikovne identitete posameznika, kar pri meni ni veljalo saj je umazano novinarsko delo šlo tako daleč, da se mi je spreminjalo celo ime in priimek, da o drugih zapisanih lažeh ne govorimo.
Če govorimo o neetičnih dejanjih v politiki, zdravstvu, gospodarstvu…bi bilo prav, da spregovorimo tudi o neetičnem delovanju v novinarskih vrstah.
Kar se tiče g. Zalarja, ki ga v članku omenja g. Čander pa želim povedati sledeče: V času od mojega priprtja in potem sojenja je kar trikrat obiskal sodišče v Kopru ( v svojem ministrovanju nekaterih sodišč nikoli) in po nekaterih virih je poskrbel za odvitje procesa do želenega zaključka kar iz ozadja. Vzroke za to dejanje, ki je skrbno načrtovano skupaj z aretacijo ministra g. Pogačnika in g. Zmaga Jelinčiča že kar nekaj časa opisujem in objavljam na blogu. Ti vzroki so:
- Splošna plovba Portorož- podarjena tujcu
- Istrabenz, Droga, Kolinska – kam je izginila milijarda EUR
- MIP- uničena mesno predelovalna industrija Primorske in z njo oskrbovalno zaledje Prekmurje
Za temi dejanji stoji bivša Vlada, ki ni nič storila, da bi preprečila oškodovanja in z njo organi pregona in pravosodja iz Kopra.
Več o Splošni plovbi bom objavil v prihodnjih dneh.
