V torek,5.7.2011 sem se udeležila seje IPU ( INTER- PARLIAMENTARY UNION , Committee on the human rights of parliamentarians) v Genevi. Tam sem nastopila kot priča v zadevi Srečko Prijatelj. Komisiji sem že pred tem dostavila dokumentacijo povezano z preiskavo in sojenjem ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi s mirovanjem pravic poslanca . Komisija je dokumentacijo pregledala in me po moji izjavi v zvezi z vsemi pridobljenimi podatki tudi zaslišala.
Prvič po 9.3.2010 sem doživela, da je nekdo nepristransko ocenil vsa dogajanja in si ustvaril mnenje glede na dokaze in dokumente. Glede na postavljena vprašanja je bilo vidno, da je komisija dokumentacijo dobro pregledala in tudi sama prišla do zaključkov, da je prišlo do več kršitev. Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da se v zvezi z kršitvami ukrepa
IPU GENEVE 05.07.2011- PRIČANJE ALEKSANDRE PRIJATELJ V ZVEZI Z ZADEVO SREČKO PRIJATELJ, SLOVENIJA
S Srečkom Prijateljem živiva skupaj 30 let. Imava dve hčerki ( 25, 23 let)- študentki. Starejša študira gradbeništvo v Ljubljani, mlajša pa psihoterapijo na Dunaju.
Oba izhajava iz delavskih družin in v letih skupnega življenja sva vse ustvarila z lastnim delom in odrekanjem cele družine. Soprog je bil pred nastopom prvega poslanskega mandata v letu 2004 zaposlen na Slovenskih železnicah kot šef Sekcije za TVD za Primorsko. V Državni zbor RS pa je bil izvoljen v mandatu 2004-2008 in 2008- 2012. V parlamentu se je boril proti vpletenosti politike v gospodarstvo in opozarjal na nezakonitosti pri prevzemih podjetij na Primorskem. V gospodarski kriminal je vpletena uradna politika, policija in sodstvo.
V mandatu 2004-2008 je podal predlog za nadzor na Sodišču v Kopru zaradi korupcije, klientelizma in nezakonitosti, kjer mu je bilo sedaj tudi sojeno. Takratni predsednik Vrhovnega sodišča je nadzor tudi odredil in prišlo je do nekaterih sprememb. V Sloveniji imajo sodniki trajni mandat in so nedotakljivi.
Prav sedaj je v Državni zbor prišla pobuda za sprejem Zakona o amnestiji. Ob tej priliki je civilna iniciativa poslala predsedniku države dopis, v katerem ga tudi opozarja na rezultate raziskave, ki je pokazala, da v Sloveniji verjame v pravičnost pravnega sistema le 4 % državljanov. Opozorila ga je tudi na to, da je vse več sodnih postopkov na višjih stopnjah razveljavljenih in vse več je tudi razveljavljenih sodb na Evropskem sodišču. Odškodnine za nepravično sojenje v Sloveniji segajo v milijone Eur. Povedala bi, da je na Sodišču v Kopru prisotna družinska povezava med sodniki, tožilci in drugimi zaposlenimi. Ta povezava se je pokazala prav pri primeru Splošna plovba. O nezakoniti prodaji Splošne plovbe je moj soprog večkrat govoril v parlamentu, na njegovo pobudo je bila tudi sklicana Komisija za nadzor proračuna, ki je ugotovila, da je bila prodaja netransparentna ( kršen 80a., b., c. člen Zakona o javnih financah). V zvezi s prodajo Splošne plovbe je dal soprog tudi kazensko ovadbo v letu 2007, ki jo je tožilka, ki je ista tudi v primeru za katerega je obsojen zavrnila v januarju 2010 ( takrat so bili zoper mojega moža že odrejeni prisluhi in sledenje). Računsko sodišče RS je v letu 2010 v revizijskem poročilu ugotovilo vse te nezakonitosti, ki so bile v ovadbi navedene in zahtevalo odstop finančnega ministra, a se ta ni zgodil. Pri tem je potrebno pojasniti, da je pravni zastopnik Splošne plovbe, ki je tudi podpredsednik Odvetniške zbornice Slovenije in soprog predsednice Višjega sodišča v Kopru, direktor pridružene družbe Splošne plovbe Navigator pa je sin predsednice Višjega sodišča v Kopru. Podjetje Splošna plovba se je ukvarjalo tudi s prevozom orožja v Angolo. V času, ko je v parlamentu soprog opozarjal na te nepravilnosti je bil deležen groženj in ustrahovanj, da v kolikor ne bo prenehal s tem, se mu bo kaj zgodilo. O grožnjah je večkrat govoril tudi na sejah državnega zbora in odborih pa se ni nič ukrenilo za njegovo varnost. Z aretacijo so se grožnje uresničile.
Za lažje razumevanje moram pojasniti povezavo med navedenim in aretacijo. Gospod Marjan Mikuž, ki je podal ovadbo zoper mojega soproga, je bil v letu 2009 osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije in nezakonitega poslovanja. V zvezi s to zadevo je bil na policiji zaslišan in ni podal nobene izjave proti mojemu soprogu, ampak je dejal, da smo dolgoletni znanci in družinski prijatelji in je poslovanje z nami povsem normalno. Ko ga je začela policija preganjati je podal krivo kazensko ovadbo zoper mojega soproga in istočasno podpisal s policijo tudi pogodbo o tajnem sodelovanju. Gospod Mikuž je imel več podjetij, v enem od njih smo imeli tudi mi 30% vložek. Ker nam je dolgoval denar, za katerega je podpisanih tudi več dogovorov – zadolžnic, smo, ko smo zvedeli za njegove goljufije pisno zahtevali vračilo dolga na skupen (moj in soprogov) transakcijski račun na banko. Poklical je soproga in povedal kdaj bo denar vrnil. Na ta dan 9.3.2010 sva šla v Novo gorico in ga čakala pred banko. Vztrajal je, da naj prideva po denar v Solkan v gostilno. Na sojenju smo izvedeli, da mu je to naročila policija in tudi denar mu je dala policija. Pri predaji denarja je bil ozvočen in vse je usmerjala policija, ki ga je pred tem v najetem stanovanju tudi pripravila na predajo. S tem dejanjem je policija izzvala kriminalno dejanje.
Po predaji denarja sva bila aretirana in pridržana. Mene so drugi dan izpustili, soprog pa je ostal v priporu. Kljub temu, da se je soprog skliceval na poslansko imuniteto, mu je kriminalistka dejala, da mu ta ne pripada, ker gre za kaznivo dejanje prejemanja podkupnine in je za to dejanje je zagrožena kazen nad 5 let. Povedal je, da ni to podkupnina ampak vračilo dolga in obstaja dokument, ki to izkazuje.
Po tem je bila na našem naslovu izvedena hišna preiskava na kateri sem prisostvovala. Že takoj je bilo videti, da je vse potekalo po v naprej dogovorjenem scenariju, saj so pregledali točno določene prostore in vidno je bilo, da notranjost poznajo. Pri tem je prišlo tudi do streljanja kriminalista. To je name hudo vplivalo in posledice so ostale še danes saj sem še vedno v zdravstveni terapiji. Vstop v hišo je bil tudi pred uradno hišno preiskavo. Policija je samovoljno vstopila v ločen apartma moje tašče in invalidno gospo staro 81 let zasliševala brez, da bi jo poučila o pravicah, celo zapisnik ni bil voden. Njene izjave pa so uporabili za pridobivanje podatkov, ki so jih uporabili za pridobitev dokumentov za dodatno preiskavo vozil na dvorišču.
Soproga so odpeljali v prostore za pridržanje v Koper, kjer je bil zaslišan, Tam je bil 48 ur in po tem so ga izpustili, saj tožilstvo ni dokazalo, da je pripor potreben. A že po 2 dneh so ga ponovno priprli s povsem drugo obrazložitvijo – tokrat zaradi izsiljevanja in orožja. Glede orožja naj povem, da je soprog športni strelec že od 7 leta starosti, neprijavljeno je imel samo avtomatsko puško, ki mu je bila dodeljena v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo in je potem ostala pri njem. Za izsiljevanje pa so uporabili SMS sporočila, ki so bila interpretirana povsem drugače .
Mandatno volilna komisija odločala o imunitete in le te ni podelila. Državni zbor pa je o imuniteti glasoval šele 30.3.2010. Torej je bil soprog nezakonito v priporu skoraj mesec dni. V podobnem primeru (sodnik Škobrne) je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je ugotovilo le kršitev 25. člena Ustave RS. Čeprav je kršitev bila in je Vrhovno sodišče to ugotovilo se pripor ni odpravil ampak je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj. Ob tem bi dodala, da je bil kot vzrok za pripor navedeno, da je bilo izsiljevanje na posebno grob način, za kar je Višje sodišče kasneje ugotovilo, da temu ni tako.
Mandatno volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije je izdala Sklep o mirovanju pravic, čeprav Zakon o poslancih tega sploh ne predvideva in s tem so prenehale soprogu vse pravice iz delovnega razmerja. Prav tako je bilo prekinjeno tudi zdravstveno zavarovanje za hčere. O tem me je obvestila zavarovalnica 25.3.2010, Državni zbor pa ne.
V 27. členu Ustave RS je opredeljena domnevna nedolžnost » kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo« Taka opredelitev je tudi v 11. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in 6. členu Evropske konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih pravicah. Državni zbor je od 9.3.2010 pa do prenehanja poslanskega mandata 23.3.2011 deloval z enim poslancem manj čeprav Ustava RS v 80. členu navaja, da ima Državni zbor 90 poslancev.
Na sklep Mandatno volilne komisije smo se pritožili, pritožba je bila zavrnjena in obveščeni smo bili, da je sklep dokončen in to brez pravnega pouka.
Prav tako je bila zavrnjena tudi prošnja za prejemanje nadomestila po poteku mandata, čeprav poznamo primere – prav v zadnjem letu – ko je bilo po krivdi odstavljenim ministrom ( Erjavec, Gjerkeš, Pogačnik) nadomestilo odobreno.
Tako je soprog brez kakršnih koli dohodkov že od 9.3.2010.
Že ob aretaciji me je precej zmotilo navajanje predsednika Državnega zbora g. Gantarja, ki je za medije podal izjave in moža tako rekoč proglasil za krivega brez poznavanja dogodkov in še preden je bil krivično obsojen. Od človeka na takem položaju bi pričakovala večjo korektnost.
Družina je bila v tem času in še danes hudo izpostavljena. Mediji so izvajali javni linč, objavljale so se neresnice in pritiski so bili iz vseh strani. V tem času sem dobila tudi ponudbo, da v kolikor plačam 30.000 EUR , ki naj bi bili za sodnika bo soprog izpuščen iz pripora. Tega seveda nisem sprejela, policiji sem to prijavila a do danes osebe, ki mi je ponudbo posredovala policija še niti zaslišala ni ( minilo je 7 mesecev). V tem času sem izvedela, da je tudi ta oseba tajni policijski sodelavec.
Prav tako je bil za mojega soproga s strani Marjana Mikuža naročen umor. Policiji sem podala prijavo in vso dokumentacijo v zvezi s tem – tudi tukaj do danes ni storjeno še ničesar. Skratka vse prijave, ki smo jih podali in vse kazenske ovadbe, ki smo jih podali se sploh ne obravnavajo.
Poslano mi je bilo tudi anonimno pismo, v katerem je navedeno, kako je v ta primer vpletena tudi policija. Prav tako je iz magnetograma sestanka predsednika vlade s predsednico Vrhovnega tožilstva vidno, da je ta primer bil usmerjan iz precej visokih krogov vladajoče politike.
Moj soprog je bil krivično obsojen in določena mu je bila višja kazen, kot je to v sodni praksi prav zaradi tega, ker je bil poslanec. To je bilo na sodišču tudi izrečeno in čeprav doslej ni bil nikoli obravnavan pred sodiščem ni bilo nobenih olajševalnih okoliščin.
Zdaj je zaprt v zaporih Dob, kjer je v sobi 23 zapornikov, čeprav to presega vse dovoljene standarde ( imajo en tuš, en WC in dva umivalnika). Kljub temu, da je po naši zakonodaji predvideno, da morajo zaporniku omogočiti čisto sobo – torej brez drog – mu to vsakokrat zavrnejo. Prav tako mu je onemogočeno zdravljenje, saj bi moral na operacijo, za katero je imel datum v Kopru v juniju 2011 a mu je s preselitvijo na Dob to onemogočeno in zdaj ponovno čaka vrstni red, ki bo predvidoma čez leto dni. Zdravnica mu je predpisala sprehode dvakrat dnevno, a mu tega nočejo odobriti in s tem se njegovo zdravstveno stanje slabša iz dneva v dan.
Na Vrhovno sodišče smo vložili Zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi storjenih kršitev v postopku preiskave in sojenja. Po praksi se na Vrhovnem sodišču zahteve rešujejo približno v letu dni po vložitvi. Tako nam je za ta čas odvzeta tudi možnost za nadaljevanje postopkov pred Evropskim sodiščem.
Doslej nisem mogla verjet, da se kaj takega v naši državi lahko zgodi. Borimo se z mlini na veter. Nimam se na koga obrniti saj je vidno, da je tako policija kot sodišče na strani kriminala. Lahko rečem samo, da v naši državi pravo ne obstaja, ampak se sodi po ljudeh in ukazih. Kako naj po vsem, kar se nam je zgodilo še verjamem v pravno državo. Kako naj verjamem, da bo pravici zadoščeno, če so vsi naši dokazi zavrnjeni, vsa naša pričanja preprosto preslišana, neupoštevana. Če v našem primeru ne veljajo zakoni kot za ostale in se dela kot je naročeno.
Moj zaključek je lahko samo, da moraš govoriti in delati tako kot ti je ukazano sicer končaš tako kot moj soprog.
Upam, da to ne bo samo izpoved družine v stiski. Da boste iz vsega povedanega in iz poslanega gradiva lahko videli resnico in nam nudili vsaj moralno zadoščenje.
