sobota, 15.10.2011 ob 13:20 | Avtor: Sabina Zonta
Na državnem pravobranilstvu so v zadnjih desetih letih prejeli skupno 5253 tožb in zahtevkov v t.i. predhodnem postopku zaradi domnevnega protipravnega ravnanja državnih organov. Ena najvišjih odškodnin, ki jo je morala država izplačati posamezniku, je skoraj 305.000 evrov, v zadnjih dveh letih pa sta službo zaradi tega izgubila dva policista.
Pravico do povračila škode, ki jo posamezniku s protipravnim ravnanjem stori državni organ, opredeljuje ustava. Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom vlado v poslanskem vprašanju spraševal, ali ministrstvo za pravosodje obravnava problematiko "žrtev preiskovalnih pravosodnih organov". Vlada, ki opravlja tekoče posle, mu je posredovala podatke državnega pravobranilstva, kjer sicer poudarjajo, da se podatki nanašajo na vse državne organe, ne samo policijo, tožilstvo in sodišče.
Državno pravobranilstvo se z morebitnimi odškodninami ukvarja na dva načina - skozi predhodni postopek in tožbe. Kot je navedeno v pojasnilu vlade, je bilo na državno pravobranilstvo v zadnjih desetih letih vloženih 3657 zahtevkov v predhodnem postopku, sodišče pa je posredovalo 1596 tožb. Glede predhodnih odločb namreč velja, da se mora oškodovanec najprej obrniti na državno pravobranilstvo in se sporazumeti o obstoju škode in višini odškodnine. Le v primeru, da oškodovanec in pravobranilstvo ne najdeta skupnega jezika, je mogoča vložitev tožbe za povrnitev škode na sodišču, so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu.
V zadnjih desetih letih je bilo sicer zaključenih 5361 zadev (gre tudi za postopke, ki so se začeli več kot desetletje nazaj). Država je dobila 935 zadev, izgubila pa 77. V 1330 primerih so sklenili poravnavo, v preostalih primerih pa so bili zahtevki zavrnjeni v predhodnem postopku ali pa tožbe umaknjene. In čeprav je država v 935 primerih zmagala, to še ne pomeni, da ji ni bilo treba plačati odškodnine. V nekaterih od teh primerov je morala država namreč izplačati odškodnino, čeprav nižjo od zahtevane. In ta izplačana vsota je občutno nižja kot tista, ki jo je zahtevalo vseh 935 tožnikov skupaj.
Država je v omenjenih primerih skupno izplačala nekaj čez štiri milijone evrov, medtem ko so tožniki zahtevali skupno slabi dve milijardi evrov. Med najvišje odškodnine, ki jo je država morala poravnati, sodi slabih 305.000 evrov oškodovancu zaradi neutemeljenega zapora.
Najvišja odškodnina, določena na podlagi poravnave, pa znaša 104.000 evrov. Oškodovanec, ki je tožbo proti Republiki Sloveniji vložil, saj naj bi ga poškodoval policist, je sicer zahteval 384.000 evrov. In kot so za STA razložili na Generalni policijski upravi, je bilo v zadnjih treh letih v petih sodnih postopkih pravnomočno razsojeno, da je Slovenija dolžna plačati odškodnino državljanom zaradi škode, ki so jim jo povzročili policisti.
Če pa je policist obsojen, da je pri opravljanju svojih nalog državljanu nezakonito povzročil telesne poškodbe oz. je nepogojno obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu delovno razmerje preneha. Na policiji so imeli en tak primer leta 2009, še enega pa leta 2010.
Na državnem pravobranilstvu pa dodajajo, da je bilo v zvezi s poškodbami, ki naj bi jih povzročili policisti, v zadnjih desetih letih vpisano 218 zadev, lani je pravobranilstvo prejelo še 13 tovrstnih zadev.
Posebno poglavje v zgodbi o odškodninah, ki jim mora država zaradi protipravnega ravnanja svojih uslužbencev plačevati posameznikom, so neutemeljeni pripori in zapori. Tukaj pristojni ugotavljajo poseben trend - da se višina ponujene in izplačane odškodnine ne povišuje kljub večjemu številu obravnavanih in rešenih zadev.
Leta 2009 se je število zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti v primerjavi z letom prej zvišalo za 25, vendar je bila skupna zahtevana vrednost za več kot polovico nižja. Na pravobranilstvu prav tako ugotavljajo, da so bila izplačila v primeru poravnav za kar 85,66 odstotka nižja od zahtevanega zneska. Po predhodnem postopku je sicer najvišja odškodnina za neutemeljen pripor ali zapor slabih 74 tisočakov, iz pravdnega postopka pa že prej omenjenih 305.000 evrov.
Pravobranilstvo sicer odškodnino ponudi pri kriterijih, ki so izoblikovani na podlagi sodne prakse. Kot so pojasnili za STA, komisija, ki odloča o sklenitvi poravnav, upošteva objektivne kriterije za nastanek škode, torej dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter povprečno denarno odškodnino, ki so jo sodišča za isto ravnanje dosodila v preteklem letu. Tako za prve tri dni odvzema prostosti ponudijo 300 evrov odškodnine, nato pa po 42 evrov za vsak naslednji dan.
