četrtek, 11. avgust 2011


Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da je v Sloveniji res nekaj hudo narobe. Kako lahko po vsem tem še verjamemo v pravno državo, če se ljudje, ki naj bi zagotavljali red, poslužujejo nezakonitih dejanj. Ali lahko še komu zaupamo in verjamemo?


Spoštovani skrbniki zakonitosti!


V Februarju 2011 je Višje sodišče v Kopru v zadevi 27115/2010 zgolj v prisotnosti tožilstva in s pisno prepovedjo udeležbe obrambe in mene na seji za zaprtimi vrati, brez javnosti v imenu ljudstva sprejelo krivično in nezakonito sodbo, ki temelji na neresničnih dejstvih, policijskem konstruktu in je v celoti speljana po naročilu uradne politike. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je javnosti posredovala neresnične navedbe v zvezi s prisotnostjo na seji in s tem poskušala opravičiti izločitev javnosti in obrambe. Dejstvo je, da je bila seja objavljena zgolj na internetu in to le dan prej. Kako je bilo obveščeno tožilstvo in kdaj ?

Dejstvo je,da Splošna plovba velja za največje oškodovanje in njena prodaja za največji gospodarski kriminal ( poleg Istrabenza in MIP-a) na Primorskem in prav to je vzrok za vse postopke, ki so bili speljani v zvezi z mano. V postopke v zvezi s Splošno plovbo pa je zelo jasno in dokazljivo vpletenih več oseb iz vrha politike.. Da so moje navedbe točne je razvidno tudi iz poročila Računskega sodišča. G. Šoltes je v zvezi s tem zelo jasno poudaril vse kršitve in celo zahteval zamenjavo ministra za finance. Vlada RS tega ni storila in s svojim dejanjem samo dokazuje, da se v Sloveniji ščiti ljudi, ki podpirajo netransparentne prodaje naših podjetij in na ta način nezakonito bogatenje posameznikov, ki so dejavniki oz. nosilci gospodarskega kriminala v RS.
V zvezi z prodajo Splošne plovbe je  na Državno tožilstvo podana obsežna kazenska ovadba.
Že v postopku sojenja in v vseh pritožbah sem napovedal, da bom javno spregovoril o vseh teh vpletenostih in nepravilnostih pa tudi zvočni zapis o prevozu orožja v Angolo ( Splošna plovba) sem Višjem sodišču v Kopru posredoval (zvočni zapis je posredovan tudi predsedniku Vlade RS). Očitno je strah pred razkritjem vseh teh podatkov pripeljal do tako sklicane seje in onemogočanje moje oz. prisotnosti zagovornikov na seji.
Že prej so bili pritiski določenih oseb, da se mi pripor ne odpravi. Verjetno prav zaradi bojazni po razkritju določenih zadev na katere sem opozarjal.

 Sprašujem vas, kako je lahko v pravni državi tolmačenje zakona tako različno in ali smo res v pravni državi. Prav sedaj smo priča odpravi pripora izsiljevalcema iz Gorenjske, ki sta poleg izsiljevanja tudi fizično napadla osebo.

Kljub številnim kazenskim ovadbam in jasnim dokazom se ne ničesar ukrene in to samo potrjuje dejstvo, da so tudi organi pregona močno povezani s temi nezakonitostmi.
Prav tako bi še enkrat opozoril na anonimno prijavo, ki jo je poslala skupina  zaposlenih na PU Koper. Kot mi je znano se morajo anonimne prijave prav tako obravnavati. Toda v tem primeru to ni tako. Ali so navedbe v anonimni prijavi preveč direktne in kažejo na dejansko izvršena kazniva dejanja? Ali je iz anonimne prijave preveč razvidno, da je v vrhu policije nekaj hudo narobe? Zanimivo je, da se pojavlja v mojem primeru več takih anonimnih sporočil v zvezi z delovanjem policije.
Vsakodnevno se mi postavlja vprašanje, zakaj se v primeru  kazenskih ovadb, ki sva jih posredovala jaz ali moja soproga ne dogaja nič, v primerih, ko sem predmet kazenske ovadbe sam pa se to obravnava prioritetno?
Večkrat sem že povedal in napisal, da je nerazumljivo dejstvo, da je osumljeni več kaznivih dejanj Marjan Mikuž, kar naenkrat postal najbolj zanesljiva in verodostojna oseba. Čeprav ga je policija v letu 2009 preganjala za kazniva dejanja in v njegovih izjavah in zaslišanjih ni nikoli niti omenil kakršnih koli dejanj v zvezi z mano se je to kar naenkrat spremenilo in to po začetku pregona zoper njega. Dokaz za to je tudi uradni zaznamek zaslišanja Marjana Mikuža na PU Koper pred mojo aretacijo in pred podajo lažne kazenske ovadbe zame. Iz tega zaznamka je jasno vidno nagovarjanje policije, da bi me obremenil. Torej nam to samo dokazuje, da je s podpisom pogodbe o tajnem policijskem sodelavcu sklenil dogovor, ki ga ščiti v zvezi z njegovimi kaznivimi dejanji in poskrbel, da se me je na tak način utišalo in umaknilo s prizorišča.
Zelo sporno je dejstvo, da je sodnica Orjana Trunkl, ki je tudi sama v kazenskem postopku in ji je tudi odvzeta imuniteta (to je objavljeno v medijih), vse naše dokaze izločila in ni upoštevala pri izreku sodbe niti ene naše navedbe ter na osnovi bančnega dvižnega listka s »pomotnim datumom« dosodila tudi vračilo 50.000 EUR , ki jih nikoli nisem prejel. Na osnovi tega zneska pa mi je dosojena tudi denarna kazen v višini 16.500 EUR, ki je izračunana kar na osnovi poslanske plače, ki je že od marca 2010 ne prejemam. Poleg tega mi je dosojeno še vračilo vseh sodnih stroškov, ki še ne vem kolikšni so in odvzeta mi je velika denarna vsota, ki je bilo vračilo dolga ( to dokazuje tudi zadolžnica oz. dogovor). Ta vsota naj bi bila nakazana na moj in ženin TRR, vendar je policija to nakazilo preprečila z direktnimi navodili Marjanu Mikužu, naj izpelje vračilo tega doga v gostilni in ne s pologom. To potrjujejo tudi pričanja  v postopku sojenja.
Aretiran sem bil zaradi prejemanja podkupnine, ki to ni bila. Postavlja se vprašanje, zakaj ni bil aretiran tudi Marjan Mikuž, ki je podkupnino dal – če je to bil vzrok moje aretacije? Oboje je kaznivo dejanje. Torej se je že od prvega dne ščitilo nezakonita dejanja »oškodovanca«.
Taka dejanja so  zelo pogosta, saj se ščiti vse, ki so kakorkoli vpleteni v nezakonite posle in ta zaščita je predvsem precej očitna med ožjimi družinskimi člani zaposlenimi v pravosodju in v organih pregona, ki so povezani z vpletenimi v gospodarska kriminalna dejanja ( Splošna plovba, Istrabenz……)in na to sem opozarjal kot poslanec v Državnem zboru RS.
Iz vsega tega lahko sklenemo samo en zaključek. Marjan Mikuž je bil že od začetka zaščiten, verjetno je z njim sklenjen dogovor s katerim mu je bilo obljubljeno, da ne bo kaznovan in to potrjujejo tudi njegove izjave. S takimi dejanji se mu omogoča, da si pridobiva materialno in finančno korist.
Z sodbo Višjega sodišča je dokazano, da je bil moj enoletni pripor nepotreben in nezakonit. Višje sodišče je namreč sodbo spremenilo v delu, kjer se mi očita, da je bilo izsiljevanje na posebej grob način in na osnovi dejstev sklenilo, da grobega izsiljevanja ni bilo. To pa je bil edini razlog, ki je bil vedno poudarjen pri zavrnitvi odprave pripora, ki ga je Orjana Trunkl vedno znova tudi navajala in potrjevala. Vrhovno sodišče je za prvi mesec pripora jasno napisalo, da so mi bile kršene pravice in je pripor nezakonit a tega Sodišče v Kopru ni upoštevalo in sklep o priporu popravilo kar za nazaj. V zvezi s temi kršitvami bom na Državno pravobranilstvo vložil tudi tožbo.
Vse te kasneje z moje strani vložene ovadbe so bile s strani obrambe ustno podane že v postopku sojenja vendar kljub zagotovilom, da je dovolj, da ustno podam ovadbe tožilstvo v zvezi s tem ni ukrepalo in tudi odgovorov na podane pisne ovadbe kljub poteku dolge dobe od vložitve še vedno nimam nobenih informacij. Torej se je to enostavno nekam pospravilo. Tudi to nam pove nekaj o delu organov pregona.

Spoštovani!
Zakaj vam to sploh pišem? Upam na vsaj malo poštenosti. Pa tudi za to, da vam sporočim, da se zgodilo vse tisto kar smo povedali na sojenju in je bilo kar preslišano. Opozarjali smo na nezakonita dejanja Marjana Mikuža in na dejanja, ki so me pripeljala do takšnega ukrepanja. Vse to se je zgodilo. G. Marjan Mikuž je poskrbel, da je prišlo do izbrisa firme, ki jo ima skupaj z mojo soprogo in sedaj je padlo breme poplačila kredita na mojo soprogo.. Tako je kredit v višini 600.000 EUR padel na breme moje soproge in je kot edina, ki je v družini zaposlena ostala še brez edinega vira za preživetje saj ji je banka blokirala vsa denarna sredstva. Prav tako ji je odvzeta kakršna koli možnost preživetja saj je s strani sodišča blokirano tudi celotno naše premoženje za katero imamo vse listine, ki dokazujejo izvor premoženja. Torej sodišče podpira Marjana Mikuža v nameri, da me popolnoma uniči in s tem pridobi premoženjsko korist. Torej so v tej zgodbi dokazi nepomembni, pomembna so samo navodila organov pregona in pravosodja ter uradne politike, da se me utiša in za vedno umakne. Marjanu Mikužu je dovoljeno tudi to, da kljub podanim odškodninskim zahtevkom za velike vsote in podanim kazenskim ovadbam nemoteno odtuji in prepiše svojo lastnino in pobere denar iz svojih podjetij in računov.
Tožilka, ki obravnava vse moje primere pa naj si bo vložene kazenske ovadbe ali v kazenskih zadevah je vedno ista. Zelo nerazumno je dejstvo, da je v moji pravnomočni sodbi zastopala interese Marjana Mikuža in trdila, da je verodostojna priča. V zadevi v kateri pa sedaj poteka preiskava pa je ista tožilka začela kazenski pregon proti tako verodostojnemu Marjanu Mikužu zaradi storitve več kaznivih dejanj. Ta ista tožilka je malo pred mojo aretacijo vendar v času ko so bili že odrejeni prisluhi zame zavrnila tudi mojo kazensko ovadbo v zvezi s Splošno plovbo. Kasneje pa je Računsko sodišče ugotovilo v revizijskem poročilu, da so moje navedbe v kazenski ovadbi resnične in utemeljene.
Vse več je dokazov, ki samo potrjujejo konstrukt. Vse več je dokazov, ki potrjujejo vpletenost uradnih oseb v mojem primeru in prav to bo tudi , čeprav sem upal, da bom doma lahko prišel do pravičnega sojenja, razlog, da vse skupaj posredujem mednarodnim ustanovam.

Dokazov je dovolj, čeprav mi to ne bo nikdar vrnilo izgubljenega zdravja, časa in materialnih sredstev. Prav tako ne bo vrnilo zdravja moji soprogi.
Ni mi dovoljen niti operativni poseg. Ni mi omogočeno prestajanje kazni na polodprtem oddelku, čeprav nisem nasilen, kar se je pokazalo v času pripora in prestajanja kazni. Nisem begosumen, kar se kaže v varnostni oceni. Kljub temu, da sem prvič kaznovan prestajam kazen na zaprtem oddelku med kaznjenci z zaporno kaznijo nad 25 let in bolniki s Hepatitisom in HIV.
Ali je cilj popolni zlom mene in moje družine? Zavedati se je potrebno, da tudi z mojim zlomom se stvari ne bodo spremenile. Vsi postopki bodo potekali dalje – za to je poskrbljeno. Tudi, če bodo zavrnjene vse kazenske ovadbe so na voljo drugi pravni postopki, ki mi omogočajo, da bo postavljena pred sodišče odgovornost vsakega vpletenega posameznika.

Danes nimam ne jaz ne moja družina niti osnovnih sredstev za preživetje. Ali je to cilj države in njenih organov, da ustvarjajo socialne probleme. Da se dovoli organom pregona in pravosodja vodenje in podpiranje gospodarskega kriminala.


Lep pozdrav,


                                                                                     Srečko Prijatelj





Aleksandra Prijatelj na zaslišanju v Ženevi

torek 26.07.2011, 11:23

Aleksandra Prijatelj, žena na štiri leta zapora obsojenega poslanca Srečka Prijatelja, se je v začetku julija kot priča v zadevi Srečko Prijatelj udeležila seje zunajparlamentarne unije v Ženevi.
"Komisiji sem že pred pričanjem, ki je potekalo za zaprtimi vrati, posredovala dokumentacijo, povezano s preiskavo in sojenjem, ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi z mirovanjem pravic poslanca," je za SiOL pojasnila Prijateljeva in dodala, da je komisija dokumentacijo najprej pregledala in jo nato po izjavi tudi zaslišala. "Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da v zvezi s kršitvami ukrepajo," je pojasnila Prijateljeva.

Za tesno zaprtimi vrati


Katere kršitve je komisija ugotovila med obravnavo primera Srečka Prijatelja in katere so tiste "ustrezne" institucije, ki naj bi jih pozvala k ukrepanju, nam ni uspelo izvedeti. Kot je zapisala Ingeborg Schwarz z IPU (Inter Parliamentary Unikon), "primer komisija še obravnava, ker pa gre za zaupni postopek, vam ne moremo posredovati nobenih informacij".

Kot je znano, se je Srečko Prijatelj odboru, ki se ukvarja s človekovimi pravicami poslancev, pritožil po tistem, ko mu mandatno volilna komisija ni podelila imunitete, državni zbor pa je o imuniteti glasoval šele po skoraj mesecu dni, ki ga je Prijatelj preživel v priporu.
Srečko Prijatelj in njegova soproga Aleksandra Prijatelj
Srečko Prijatelj in njegova soproga Aleksandra Prijatelj

"V podobnem primeru pri sodniku Škobernetu je vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je sodišče ugotovilo le kršitev 25. člena ustave. Čeprav je kršitev bila in je vrhovno sodišče to ugotovilo, se sklep o priporu ni odpravil, temveč je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj," je komisiji med drugim pojasnila Prijateljeva. Komisija je seznanjena tudi s tem, da je mandatno volilna komisija DZ izdala sklep o mirovanju pravic, "čeprav zakon o poslancih tega sploh ne predvideva, s tem pa so možu prenehale vse pravice iz delovnega razmerja", kot našteva Prijateljeva.

Kršitve človekovih pravic parlamentarcev


Kakšna je dejanska vloga IPU oziroma odbora za človekove pravice parlamentarcev?

IPU je zadolžen za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki se nanašajo na posamezne člane ali skupine nacionalnih parlamentov, pojasnjuje v državnem zboru. Tako lahko odbor domnevne zlorabe preiskuje le, če so prijavljene s strani vpletenega parlamentarca oziroma njihovih družinskih članov in torej ne more preiskovati na lastno pobudo.
Predstavnik slovenskega DZ v IPU Bogdan Barovič
Predstavnik slovenskega DZ v IPU Bogdan Barovič

"Komisija je moralni nadzorni organ nad delom demokratičnih parlamentov," pravi Bogdan Barovič, predstavnik slovenskega DZ v IPU, in dodaja, da odbor sprejema pritožbe zaradi kršitev pravic poslancev, ki jih na to opredeli kot "sprejemljive" ali "nesprejemljive" glede na verodostojnost podatkov. "Ko so vsebine sprejete za sprejemljive, jih komisija spremlja in komunicira z vsemi vejami oblasti, prosi za obrazložitve, daje možnost nasprotnih mnenj, dokazov," pojasnjuje Barovič.

Neodvisnost in diskretnost


Odbor se srečuje in presoja za zaprtimi vrati, kar zagotavlja dvoje, pravijo v državnem zboru, in sicer neodvisnost in diskretnost delovanja. "Odbor se lahko v določenih primerih odloči, da primer tudi javno predstavi svetu IPU, sploh če ne pride do zadovoljivega dialoga z oblastmi določene države ali če gre pri domnevnih zlorabah za hujša kazniva dejanja. Takšna poročila natančneje opisujejo okoliščine parlamentarca ter ukrepe, ki so bili izvedeni in vsebujejo predloge za nadaljnje delovanje, in sicer v obliki resolucije, ki ga sprejme Svet IPU," še odgovarjajo v službi za odnose z javnostmi v DZ. Barovič dodaja, da če so dejstva dokazljiva, zadeve postanejo javne, "predstavijo se na skupščini vseh poslancev, kjer opozorijo, da te države niso demokratične in da kršijo določene pravice".

Oblasti so dolžne sodelovati


Postopek odbora temelji na načelu navzkrižnega primerjanja informacij. Tako se informacije kot povzetek domnev sporočijo oblastem določene države, da lahko te predstavijo svoje stališče, povzetek njihovih stališč pa se posreduje osebi, ki je posredovala komunikacijo (zadevo prijavila, op. a.), pojasnjujejo v DZ in dodajajo, da odbor ni omejen le na vzpostavljanje kanalov med stranmi, temveč lahko prevzame pobudo in postavlja vprašanja oziroma zahteva nadaljnje informacije in dokumente.


Odbor po tistem, ko določen primer preuči, vpletene strani o svojih odločitvah obvesti in jih povabi, da sledijo vsebini odločitve. Glede na zahtevnost primera ali zaradi slabega sodelovanja uradnikov lahko odidejo na misijo na kraj dogajanja, pri čemer morajo za dovoljenje zaprositi oblast določene države. "V najslabšem primeru naj bi bile oblasti pripravljene sprejeti delegacijo in ji dovoliti, da se popolnoma neodvisno sestane z udeleženimi stranmi. Oblasti morajo delegaciji tudi zagotoviti, da srečanja delegacije ne bodo vodila do povračilnih ukrepov proti osebam, s katerimi se bodo srečali," pojasnjujejo v DZ. Morajo imeti dovoljenje tudi za obisk pripornika, in sicer brez uradnih prič.

"V najhujših primerih se vsebine kršitev odstopijo v reševanju Združenim narodom in njihovim organom in takrat postanejo obvezne in lahko posežejo v svetovno jurisdikcijo," je za SiOL povedal Barovič.

Ukrepi unije


IPU lahko ubere naslednje ukrepe:

- obvestijo parlament in ministrstvo za zunanje zadeve o pomislekih unije glede položaja posameznega parlamentarca, možno s pozivom za predstavitev oblastem zadevne države;
- neposreden pristop do veleposlanika zadevne države;
- zahtevajo posredovanje veleposlanika zadevne države;
- pošljejo delegacijo v zadevno državo ali pa izkoristijo priložnost ob parlamentarnem obisku ter postavijo vprašanja v zvezi z zadevo;
- uporabijo medije;
- če je potrebno, žrtvi priskrbijo neposreden material in pravno podporo;
- zbrane informacije in rezultate ukrepov prenesejo odboru za človekove pravice parlamentarcev.

Gordana Stojiljković,  siol.net
Foto: Ana Kovač in Tina Deu/siol.net, siol.net

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/07/stojiljkovic_aleksandra_prijatelj_na_zaslisanju_v_zenevi.aspx