Denar je sveta vladar.

Mikuž Marjan je oguljufal tudi svoje najbližje sodelavce. Po izjavi Milene Kocjan, ki naj bi bila praktično njegova desna roka pri luškem poslu, je tudi ona postala žrtev Mikuževih goljufij. Saj jo je na koncu pustil brez kakršnega koli plačila za opravljeno delo.(cca 400.000,00 €)

Na sojenju priča tudi Stojkovič Leopolda, ki je zaradi svojega prepričanja, da so ljudje dobri in pošteni, podpisala bel papir, ki naj bi postal pooblastilo za urejanje in prodajo zemljišča. To zaupanje je bilo izrabljeno in spet je velike količine denarja romalo v Mikužev žep. (404.000,00 €)

Ravno tako se na sodišču srečamo še z zgodbo g. Jankovića, ki naj bi Mikužu podaril kar 320.000,00 €, ob prodaji objekta Luna. Tudi tu se izkaže, da je Mikuževa beseda le malo vredna. Saj Damjan Janković zanika kakršen koli podarjen denar in jasno  izrazi, da tega nikoli ne bi storil.

Porodi se vprašanje, ali so ljudje res tako zelo naivni in vsi s široko odprtimi rokami objemajo g. Mikuža in mu poklanjajo sto tisoče in tisoče evrov. 

Bolj me zanima, kaj je v teji zgodbi resnica. Mikuževa sposobnost prepričevanja ljudi, da mu denar poklonijo ali njegova sposobnost prikrivanja namenov in obračanje vetrov v svojo stran, tako da na koncu dobi on velike vsote denarja in vsi ostali ostanejo praznih rok.

 Ljudje, katerim je Marjan Mikuž dolžan je vedno več, odkrivajo se nove in nove zgodbe medtem pa se tudi na tožilstvo in policijo vlagajo nove in nove obtožnice zoper njega. Papirji se kopičijo, sodnih procesov pa ni. Zakaj? Ima to mar povezavo z vlogo tajnega policijskega sodelavca, ki jo je Marjan Mikuž pridobil?!

Na sojenju pričal Damjan Janković

V nadaljevanju sojenja zaradi nepremičninskih poslov z Luko Koper je pričal tudi Damjan Janković, eden od lastnikov družbe Luna Park, ki je objekt Luna prodala Premik netu, ta pa nato Luki.

Koper, 25. 10. 2012 ob 7:09, hbl, sta

 

Pri tem je Premik net zaslužil dobrega pol milijona evrov. Janković je zatrdil, da je iztržil višjo ceno od ponujene, o nadaljnji prodaji Luki pa ni vedel nič.
Objekt Luna bi postal osrednji del zalednega terminala Luke Koper pri Sežani. Podjetje Marjana Mikuža Premik net je družbi Luna Park plačalo 1,1 milijona evrov, občini Sežana za njen delež pa 300.000 evrov, nazadnje pa je celoten objekt prodal Luki Koper za 1,95 milijona evrov. Po cenitvi, ki jo je naročila občina, naj bi bila nepremičnina sicer vredna okoli 1,8 milijona evrov.
Janković, ki je bil preko Electe eden glavnih lastnikov Luna Parka ter predsednik nadzornega sveta družbe, je zavrnil, da bi zaradi prijateljevanja z Mikužem Premik netu naredil "popust". Mikuža je poznal samo na poslovni ravni, je pojasnil, ter dodal, da si je izpogajal višjo ceno, kot jo je sprva ponujal Mikuž.
"Logično je, da sem kot večinski lastnik te nepremičnine, ki se je prodajala, želel izposlovati najvišjo možno ceno," je po obravnavi medijem še pojasnil Janković. Glede cenitve vrednosti objekta je poudaril, da je cenitev naročila občina in ne on ter da ceno določa trg.
Da se bo objekt prodajal naprej Luki Koper, Janković ni bil seznanjen. "Meni je bil interes prodati, kaj se s to nepremičnino naprej dogaja, me res ni zanimalo," je dodal.
Na vprašanje, ali je Luka v tem primeru opravila ugoden nakup, pa je povedal, da ne more govoriti v imenu drugih ter nadaljeval: "Predvidevam da če so kupovali, so z namenom kupovali."
Tudi tedanji direktor Luna Parka Jože Kompare je pojasnil, da je bil posel s prodajo objekta zanje ugoden. Objekt so že pred tem sklenili čim prej prodati, pred pojavom Mikuža pa so dobili le eno ponudbo, ki pa je bila bistveno nižja in je znašala le okoli 800.000 evrov. Niti Kompare ni bil seznanjen s tem, da bo končni kupec Luka, čeprav je o tem v Sežani bilo slišati govorice.
Kot je še pojasnil, je ceno za Luno potrdil tudi nadzorni svet družbe. Za odobritev vsakega posla v vrednosti nad 50.000 evrov je Kompare namreč potreboval sklep nadzornikov.
Na včerajšnji obravnavi je sicer nastopilo več prič. Nepremičninar Sergej Ferrari, ki mu je Mikuž povedal, da Srečko Prijatelj zahteva od njega denar, in je pričal že na prvem sojenju v zvezi z zemljišči na Orleški gmajni, je na vprašanje okrožne državne tožilke Barbare Milič Rožman, kaj je mislil s tem, da se "torta lažje deli na tri dele kot na štiri", pojasnil, da je to izrekel v šali.
Ferrari je menil, da je spor med Prijateljem in Mikužem nastal, ker "sta bila oba gluhonema" in se nista mogla dogovoriti, kako si razdeliti denar. Da je kakšen dogovor sploh obstajal, pa ni mogel potrditi, pač pa je šlo zgolj za njegovo sklepanje na podlagi pisanja medijev, je pojasnil.
Nepremičninarka Milena Kocjan se je v dogovoru z Mikužem lotila pogajanj za odkup zemljišča na Orleški gmajni s 16 solastniki, s katerim so bile težave pri zaokroževanju in je Luka od ene od lastnikov delež kupila neposredno.
Kocjanova Mikužu sicer očita, da jo je opeharil za delež provizije od prodaje zemljišča Luki Koper, je po eni strani dejala, da je bila nad zaslužkom Premik neta pri tem poslu presenečena. Po drugi strani pa je ocenila, da je bila štiriodstotna provizija, ki jo je Luka izplačala Premik netu, glede na obseg posla in zahtevnost pridobivanja zemljišča normalna.
Kocjanova, ki je sodelovala le do faze priprave predpogodbe in je pri pogajanjih z Luko ni bilo zraven, je sicer poudarila, da se je z lastniki parcel trdo pogajala, da bi dosegla za Luko čim ugodnejšo ceno, ter da je mislila, da mora Mikuž za vsako odstopanje od cene 25 evrov na kvadratni meter pridobiti soglasje Luke.
Kot priče so nastopile tudi soproga Roberta Časarja Ksenija ter Prijateljeva žena Aleksandra in tašča Leopolda Stojkovič. Slednji sicer nista podali bistveno novih vidikov glede na njuni pričanji v prejšnjem sojenju Prijatelju.

Kjub temu, da je poročanje o zadevi Prijatelj strogo naročeno se najdejo novinarji, ki imajo JAJCA in objavijo necenzurirano. Zadeva Prijatelj dobiva tudi mednarodno medijsko pozornost, ki vsekakor ne bo prikazala našega sodstva v pozitivni luči.

SCENARIJ

Doslej na podlagi slišanega lahko sklepamo, da Marjan Mikuž s svojimi pridobljenimi mio EUR lahko govori svoje zgodbice. Sodišče in tožilstvo sta vse do danes le te sprejemala kot verodostojno resnico.

Kaj je novega na sojenju?

Mozetrčeva pove sodnici in tožilki, da se z Mikužem ni hotela pogovarjati.. Zato se je pogovarjala samo z odvetnico Luke. Gospa odvetnica Mevlja Turk na pričanju pove, da je bila najeta in plačana s strani Mikuža. Glede na slišano Luka v tem primeru ni imela odvetnice. Sprašujemo se, ali je odvetnikom dovoljena lažna predstavitev in ali zakoni ne veljajo za vse? Mikuževa zgodba krofa z marmelado, slednjo je hotela Mozetičeva, je ob velikem zaslužku najmanj nemoralna, če ne še kaj drugega. Ali je bil in je to veliki scenarij Marjana Mikuža?

Ob spremljanju vsega tega se poraja veliko vprašanje: Ali nisva na zatožni klopi vsaj dva preveč.?

Članek objavljen v Primorskih novicah

torek, 16. oktober 2012

Začeli pri 25, končali pri 65 evrih za kvadratni meter

“Veste, njen mož je odvetnik, in skozi to zaščito, ki sta jo predlagala, sta prišla do višje cene,” je novogoriška odvetnica Branka Mevlja Turk včeraj pojasnila bistvo zapleta s solastnico zadnjih petih hektarjev na Orleški gmajni. Dodala je, da jo je za reševanje tega zapleta najel Marjan Mikuž in ne Luka Koper, kot je na prejšnji obravnavi trdila omenjena lastnica.

Včeraj sta na sodišče prišla le Marjan Mikuž in Srečko Prijatelj

KOPER > Obtoženi nepremičninski posrednik Marjan Mikuž je novogoriško odvetnico Branko Mevlja Turk prosil za pomoč, potem ko Jasna Mozetič iz Žigonov pri Renčah nikakor ni hotela prodati svojega šestindevetdesetinskega deleža zadnjih petih hektarjev Orleške gmajne. Na koncu se je mimo Mikuža dogovorila neposredno z Luko Koper za ceno 65 evrov za kvadratni meter, Mikuž pa je medtem preostale deleže kupil po 31 evrov za kvadratni meter.
In nato Luki prodal po ceni, ki jo je izsilila Mozetičeva ter tako samo s temi petimi hektarji zaslužil 1,78 milijona evrov. Mikuž naj bi s tem Roberta Časarja napeljal k zlorabi položaja, Časar pa naj bi položaj prvega moža Luke tako dejansko zlorabil. Enako naj bi se po mnenju tožilstva zgodilo tudi pri prodaji kompleksa Luna, kjer je razlika med kupnino Mikuža in kupnino Luke znašala dobrega pol milijona evrov.

Za Mikuža ni hotela slišati

Odvetnica Mevlja Turk je včeraj potrdila, da Mozetičeva ni hotela niti slišati za Mikuža in da je dobila občutek, da ga ne mara. “Potem sem se pogovarjala z vodjo pravne službe Luke in smo jo začeli posredno prepričevati. Pošiljala sem ji predloge pogodbe, ona je pošiljala svoje. Pogojevala je vse: ceno, pogodbo samo zanjo in ne v druščini preostalih 15 solastnikov, izključitev Mikuža iz posla ...”
“Predlagala je protišpekulativno klavzulo, klavzulo o neodgovornosti za pravne napake, ker je vedela, da bi morala svoj delež najprej ponuditi solastnikom. In potem je postavila ceno 40.000 evrov, da si bo pač kupila dober avto,” je sklenila in povzela, da se je Mikuž medtem odločil kupiti sam preostale deleže in je bil v najslabšem primeru pripravljen proti njej sprožiti delitveni postopek na sodišču.

Ni bila odvetnica Luke

Soobtoženi Srečko Prijatelj je nato pripomnil, da je Mozetičeva na prejšnji obravnavi ves čas trdila, da je bila Mevlja Turk odvetnica Luke in jo vprašal, ali potem ni šlo za preslepitev Mozetičeve, če jo je najel in plačal Mikuž. “Na to ne bom odgovorila,” mu je odgovorila Mevlja Turk. Dodala je še, da z Mikužem ni v nikakršnih tesnejših odnosih, saj njega in Aleksandro Prijatelj toži, ker ji kot družbenika podjetja Premik Invest (ki je v Divači hotelo graditi Sončno hišo) nista plačala nekaterih storitev.
Včeraj je pričala tudi upokojena sodnica Nevenka Krelj iz Škofje Loke, ena od 16 solastnikov zadnjih petih hektarjev, ki je Mikužu pomagala najti in predstaviti posel vsem solastnikom. “Skozi smo spravili vso proceduro od Švice do Hrvaške in Avstrije, na koncu pa ona ni hotela podpisati. Vsi smo bili ogorčeni,” je dejala za Mozetičevo in pojasnila, da so se z Mikužem začeli pogovarjati pri ceni 25 evrov, sami so predlagali ceno 35, na koncu pa pristali na 31 evrov za kvadratni meter.

Cenitvi malo nižji od kupnine

Na Mikuževo vprašanje, ali mu je, potem ko se je prodaja zapletla, tudi sama predlagala, naj deleže 15 lastnikov kupi Mikuž, ker je njim vseeno, komu prodajo, je odgovorila, da je to res predlagala. Dodala je še, da je tudi sama poklicala v Luko in vprašala, če ne bi raje prodali svoje deleže neposredno Luki, pa so ji odgovorili, da so za nakup parcel na Orleški gmajni pooblastili Mikuževo podjetje Premik.
Senat je včeraj zaslišal tudi cenilca, ki sta pred Mikuževim nakupom ocenila kompleks Luna. Drago Dujmovič iz Krvavega Potoka je povedal, da so mu cenitev naročili iz Kraškega zidarja in da se o tem ni nikoli pogovarjal z Mikužem. Zaradi zapuščenosti je objektu zbil 30 odstotkov vrednosti.
Igor Požar iz Matenje vasi pa je zaradi tega objektu zbil nekaj odstotkov vrednosti, vendar pa pripisal nekaj odstotkov zaradi ugodnejših tržnih razmer. Cenitev mu je naročil Mikuž. Prvi je Luno ocenil na 1,716 milijona, drugi na 1,9 milijona, Mikuž pa jo je Luki prodal za 1,95 milijona evrov.

Časar je zbolel

Včeraj je pričal tudi direktor sežanske poslovalnice Banke Koper Emil Repovž, ki je potrdil, da se je nekoč v Sežani srečal s Prijateljem in Mikužem in da sta mu povedala, da potrebujeta posojilo za nakup Lune. Z banke so nato začeli preverjati dokumente o poslu, Mikuža pa vprašali, zakaj se ne zadolži neposredno pri Luki. Družba Premik za posojilo potem sploh ni zaprosila.
Sicer pa sta se včeraj na sodišču znašla le Mikuž in Prijatelj, Časar pa se je opravičil zaradi bolezni in poslal zdravniško potrdilo. Prav tako naj bi zbolel tudi njegov odvetnik, zato je sodnica Orjana Trunkl Časarja za včerajšnjo obravnavo izločila iz postopka, na prihodnji, konec meseca, pa ga bo znova vključila vanj. .DANIJEL CEK

ALI JE SODIŠČE NA STRANI KRIMINALA IN ZAKAJ TOŽILSTO NE VIDI »POŠTENEGA » MIKUŽA? JE SLEPOTA ZAUKAZANA?

Upam, da bo »visokomoralna« drža g. Mikuža v očeh bralca spodnjega članka prepoznavna. Medtem ko je razlagal sodišču kaj je krof z marmelado in to primerjal z nedopustnim ravnanjem ene od lastnic parcel na Orleški gmajni, ki je hotela samo marmelado, je ves užaljen, da se z njim zaradi njegove poštenosti sploh ni hotela pogovarjati pozabil sledeča dejstva:

-         ker se lastnica parcele ni hotela pogovarjati z g. Mikužem le ta najame odvetnico, ki jo plača. Slednja se z lastnico parcele pogovarja kot  odvetnica Luke .

-         ko se dogovorijo o prodaji ene od parcel, ki tvorijo celoto(za bistveno višjo ceno kot ostalim lastnikom) Mikuž proda celoten kompleks zemljišča po ceni, ki je veljala za marmelado.

-         Vse skupaj ne kupuje s svojim denarjem ampak z denarjem, ki ga je kot avans za nakup omenjenih parcel dala Luka. Luki pa proda to isto zemljišče za 1,2 mio EUR več.

To smo lahko razbrali iz zaslišanj na sojenju.

Moram pa dodati, da kljub zelo pogostim nekorektnim objavam novinarjev, ki prisostvujejo sojenju tokrat korektnost novinarskega zapisa še obstaja ( če ni uredniškega diktata). To dokazuje spodaj objavljeni članek.

Primorske novice, četrtek, 4. oktober 2012

Parcela kot marmelada

“Če bi gospa svoj delež prodala pol leta prej, nas danes ne bi bilo tukaj,” je po pričanju Jasne Mozetič iz Žigonov pri Renčah na koprskem sodišču včeraj dejal obtoženi poslovnež Marjan Mikuž. Ker Mozetičeva svojega deleža zadnjih petih hektarjev na Orleški gmajni ni hotela prodati po 31 evrov in je z Luko dosegla ceno 65 evrov za kvadratni meter, je Mikuž tudi preostale deleže Luki prodal po 65 evrov in tako sebi ter Robertu Časarju prislužil pregon.

Orleška gmajna: prazna, a polna zanimivih zgodb

Foto: TJAŠA GERIČ

KOPER> Eden glavnih očitkov, ki bremeni nekdanjega prvega moža Luke Roberta Časarja in nepremičninskega posrednika Marjana Mikuža, predstavlja namreč prav nakup zadnjih sedmih parcel, ki tvorijo pet hektarjev obsegajoči kompleks sredi Orleške gmajne. Luka je hotela kupiti tudi teh pet hektarjev, vendar pa Jasna Mozetič iz Žigonov pri Renčah, sicer ena od 16 lastnic kompleksa, svojega deleža nikakor ni hotela prodati po ceni 31 evrov za kvadratni meter.
Namesto tega se je začela mimo Mikuža sama pogajati z Luko in po dolgotrajnih pogajanjih dosegla ceno 65 evrov za kvadratni meter. Medtem se je pogodba med Luko in Mikužem, po kateri je bil Mikuž upravičen do štiriodstotne provizije od prodaje parcel, iztekla, Mikuž pa je tačas že kupil deleže vseh preostalih 15 lastnikov po 31 evrov. Luki je nato prodal celoten kompleks po ceni, ki jo je izposlovala Mozetičeva in tako namesto 63.000 evrov provizije zaslužil kar 1,78 milijona evrov. Po prepričanju kriminalistične policije in tožilstva je Mikuž s tem napeljal Časarja k zlorabi položaja, Časar pa naj bi z nakupom teh parcel po višji ceni zlorabil položaj predsednika uprave Luke. Zgodba naj bi se nato ponovila pri nakupu kompleksa Luna, za katerega je Mikuž odštel 1,4 milijona, Luki pa ga je prodal za 1,95 milijona.

Hotela je tudi bodočo razliko

Mozetičeva se včeraj na glavni obravnavi ni spomnila skoraj ničesar. Ni se spomnila, ne kdo ne kako je določil višjo ceno, ni se spomnila Mikuža in njegovega podjetja, zatrdila je tudi, da ni vedela, po kakšni ceni so prodali svoje deleže drugi lastniki kompleksa. Potrdila je, da si je o prodaji svojega deleža dopisovala z odvetnico Luke in da je predzadnja pogodba govorila o znesku 33.576 evrov za njen delež.
“Iz dopisovanja izhaja, da ste potem ceno dvignili na 40.000 evrov,” ji je dejala sodnica Orjana Trunkl. “Ne spomnim se, ali sem zvišala ceno, nekaj sem pač predlagala, kakor se v pogovorih predlaga,” je vztrajala Mozetičeva. Na vprašanje, s kom se je posvetovala pred prodajo deleža, je odgovorila da s svojim možem pravnikom in drugimi člani družine.
Na vprašanje Mikuževega odvetnika Romana Sevška, ali je v dopisovanju z odvetnico protestirala proti grožnjam iz Luke, je odgovorila, da je bilo slišati, da bo Luka poskušala po drugačni poti, če ne bo šlo tako. “Vedno so možne razlastitve,” je dodala. Na vprašanje, ali se spomni protišpekulativne klavzule, ki jo je predlagala Luki v pogodbi, je odgovorila nikalno. Nato jo je Sevšek prebral. Luki je predlagala, da bi morala Luka, če bi kadarkoli v prihodnosti njen delež prodala naprej po višji ceni, razliko nakazati njej. “To je bilo za Luko povsem nesprejemljivo,” je pojasnil Sevšek.

Beda z novimi avti

Sevšek jo je nato vprašal, ali ve, če so solastniki kompleksa prodali svoje deleže dražje ali ceneje od nje, Mozetičeva pa je odgovorila, da ne ve. “Zakaj pa ste potem napisali odvetnici, da solastniki razprodajajo svoje premoženje, zato da se lahko po Sežani vozijo z novimi avti in dodali kakšna beda?” jo je vprašal Sevšek. “Saj nisem nikjer omenjala cene,” je trdila Mozetičeva.
“Gospa in njen mož sta vedela, zakaj ne vstopata v skupno prodajo z ostalimi solastniki,” je pojasnil Mikuž. “Ker sta imela ta delež sredi celotnega kompleksa in sta vedela, da bosta lahko izposlovala višjo ceno. To je tako, kot če bi kupovali krof, marmelada v sredini pa bi bila njuna,” je prepričan Mikuž. Mozetičeva je za svojo šestindevetdesetino kompleksa petih hektarjev (približno 615 kvadratnih metrov) namesto dobrih 19.000 evrov iztržila 40.000 evrov. “In prav je, da je takšno ceno dosegla. V tem ni nič narobe,” je pristavil Časarjev odvetnik Danijel Planinšec.
Sicer pa je včeraj pričala tudi takratna direktorica za ekonomiko in finance v Luki Mojca Černe Pucer, ki je povedala, da je projekt Orleške gmajne vsebinsko vodil Milan Pučko, pogodbe pa podpisoval predsednik uprave Časar. “Veliko pogodb je parafirala pravna služba, ne vem pa, če je kdo pregledoval višino teh pogodb,” je dejala. Za Orleško gmajno po njenem niso izdelali študije ekonomske rentabilnosti, ker uprava tega ni zahtevala.

Prijatelj je bil vodič

“V nekih normalnih razmerah bi bilo to avtomatsko. Ampak takrat je bila družba minimalno zadolžena, v dobri kondiciji, bistveno boljši kot danes,” je pristavila. Na vprašanje, ali je bilo zaradi nakupov parcel ovirano finančno poslovanje Luke, je odgovorila, da ne. Na vprašanje, zakaj so kriminalisti v predkazenskem postopku zapisali njeno izjavo, da je bila zaradi opozarjanja na posle z Mikuževim podjetjem Premik tik pred tem, da jo odpustijo, je odgovorila, da ne ve in da tega zagotovo ni rekla.
Takratni direktor za trženje, logistiko in razvoj Pučko se je včeraj spominjal bolj malo. Ni vedel, kako je prišlo do odločitve za Orleško gmajno, zatrdil je, da s prodajo parcel ni imel veliko opravkov, da je bilo za projekt izdelanih nekaj elaboratov in študij in da je projekt zalednega logističnega centra še danes zelo smiseln. Spomnil pa se je, da se je s Časarjem nekoč srečal v kleti Srečka Prijatelja v Orleku. “Pa vendar sem bil zraven, če sem tam doma. Drugače bi se izgubili,” je pojasnil Prijatelj in dodal, da je bil takrat zraven kot sežanski občinski svetnik.
DANIJEL CEK