ČAS PRED IZREDNIMI VOLITVAMI

V Sloveniji je možno,da te država ali njeni predstavniki z sodno odredbo oškoduje, lažno obsodi, zapre, javno poniža... Preden lahko dokažeš nasprotno pretečejo leta in leta. Po dogodkih zadnjih let lahko skoraj rečemo, da živimo v policijski državi, kjer sploh ni pomembno kdo je predsednik vlade, predsednik republike, kdo minister in kdo sedi v parlamentu.. To bo postalo relevantno in pomembno takrat, ko slovenska sodišča ne bodo sodila po naročilu in bodo odgovarjala za zmotna dejanja in ko bodo organi pregona zaradi kaznivih dejanj tudi sami na zatožno klop. Odgovornost za sodno zmedo in nepravno državo nosi v veliki meri tudi tožilstvo,ki se kot na tržnici pogaja z obdolženci in to vse za dosego obsodilne sodbe. Danes je pomembno, da na predobravnalnem naroku priznaš krivdo tudi, če nisi kriv, saj s tem ne tvegaš, da boš po krivici obsojen na dolgo zaporno kazen. Priznanje krivde in milostna kazen je cena, ki si jo želijo tako organi pregona kot pravosodja. Število obsodilnih sodb je postalo merilo učinkovitosti sodstva, za pravico in resnico pa ni nikomur mar. S tem se uvrščamo med nedemokratične države v katerih ni temelj spoštovanje človekovih pravic, med države v katerih si organi pregona lahko privoščijo izzvati kriminalno dejanje in v katerih se sodi po lažnih in nepreverjenih dokazih. Za osebe pa, ki se želijo za pravico in resnico boriti pa je za obsodbo zadosten le sum in domneva, naročilo obsodbe in lažna kazenska ovadba. Temeljna materialna resnica pa sodišča ne zanima.
Živimo v državi, kjer je že vsak drugi tajni policijski sodelavec, kjer se prisluškuje že vsakemu  in povsod. Največ sodb pa se izpiše zaradi prisluhov.

Ob vsem tem pa je socialni status državljanov na samem dnu. Brezposelnih ni samo 127 000, saj so iz seznamov črtali tako imenovane neaktivne iskalce zaposlitve in invalide. Če pogledamo realno sliko revščine ta presega 200 000 oseb. Za vsako brezposelno osebo imamo še verjetno kar dva družinska člana, če pa k temu prištejemo še obubožane delavce, ki delajo brez plačila po več mesecev in del upokojencev, ki nima za preživetje smo z izračunom na polovici populacije v Sloveniji.To je današnja slika naše Slovenije.
Ko sem v DZ RS pred leti kot poslanec zahteval izredno sejo na temo revščine sem bil demagog. Danes pa tega niti ne zahteva nihče več, ker je revščina prerastla že vse okvire in je to prava sramota za državo.

Ponavadi smo pred volitvami navajeni na preiskave in zaslišanja, ki so povezana s kandidati.  Tokrat je bilo za nekatere tudi drugače poskrbljeno- z zaporom. Druge zadeve pa so bile rešene toliko prej. Zelo hitro se je zaključila zadeva z "bulmastifi" in tudi v zvezi z najemom prostorov za NPU je bilo sodišče zelo hitro. Zaenkrat pod črto lahko ugotovimo, da se sodi oz. vsaj obsodi vidne politike in druge predstavnike desne in desno sredinske opcije.Tudi v zvezi z načinom prestajanja kazni ni milosti za Kanglerja , Ruparja, Janšo,...drugače pa nikakor ne pride do obravnav oz. sodnih epilogov v zvezi z levimi oz. levo sredinskimi kadri Jankovič, Bavčar..... Kako izjemen pa je epilog evropskega poslanca pa ni potrebno spominjati.
Temu bi slovenski pravni anlitiki lahko rekli pošteno sojenje. Sam sem dvakrat obsojen, obe sodbe pa so same s sabo v nasprotju, konfuzne in tudi za pravnega strokovnjaka neberljive in nerazumljive. Pa so vseeno postale pravnomočne. Prav iz tega razloga lahko trdim, da ni pomembno koga imamo na čelu države, ker tako in tako nihče ne more narediti nič kar ni po godu silam iz ozadja, ki v resnici vodijo to državo. Ministri so le orodje v rokah drugih, ki s tem upravljajo.
Samo naslove iz dnevnega časopisja in drugih medijev povzamemo in vidimo kje smo. In ka so nam mediji skozi čas sporočali:
Ljudje umirajo, v  zdravstvu pa preko razpisov izginjajo milijoni evrov našega denarja. Se kaj zgodi?
V času notranjega ministra Gorenjaka so se vrstile stavke in napovedi stavk po menjavi vlade pa so čudežno prenehale - so se razmere tako hitro spremenile?
V času vladavine Janše je bil vsak poskus menjave tudi nepomembnega direktorja onemogočen ali vsaj pospremljen z raznoraznimi očitki. Ne pa pozabiti, da so bili direktorji javnih zavodov plačani tudi z nekajkratniki plače predsednika vlade.
Kako lahko zasledimo, da se politični veljaki kar pogosto poslužijo opozoril, da nekateri ne bi pozabili, kdo jih je postavil na mesto, ki ga zasedajo.
Če gremo še nekaj vlad nazaj se spomnimo ogromne luknje v proračunu, ki je ostala za g. Pahorjem ampak on nam postreže z izjavo, da je izgubil kompas, slovenski narod pa na robu preživetja spremlja take izjave.
Da pa se pri nas nagrajuje z dobrimi delovnimi mesti tiste, ki so osumljeni slabega poslovanja ali še kaj več je primer direktorice DARS-a, ki je danes zaposlena na MOL.
Kaj naj z Ministrstvom za delo, preimenovati bi ga morali v ministerstvo za nedelo.
Na POP TV smo spremljali epilog šolskega ministra in evropska sredstva, ki so namensko pridobljena in nenamensko porabljena za potovanja.
Zunanji minister pa skrbi za pokojnine in ga bolj malo zanima posesivnost sosede do našega ozemlja.
Da pa je stvar še bolša se predsednica vlade v odhodu v predvolilnih sporočilih hvali kako nas je rešila in smo sedaj oh in sploh. Kaj je tako dobrega pa žal državljani še nismo uspeli ugotoviti. Je gospa mogoče zmedena? Ja. zmeda je popolna in vsi se nam smejijo.
Ker pa sem zaprt pa moram omeniti še pravosodnega ministra, ki javnost zavaja s sporočili, da so delavci zaposleni v delavnicah zaporov dobili plačilo. To ni res, brez plačila so že 4 mesece. Si je pa minister zaslužil kazen, ker ni poskrbel za implementacijo evropske direktive v našo  zakonodajo. Kazni seveda ne bo plačal on ampak vsi poslušni državljani.
Glede na vse navedbe, ki jih zasledimo v medijh in vse napisano in opisano torej res ni pomembno kdo je kje. Menjati bo potrebno načela, principe in počistiti zakulisje.

IZJAVA NA ODGOVOR VDT

VDT skuša zmanjšati pomen nejasno opisanega kaznivega dejanja v izreku sodbe z navedbo, da so v izreku sodbe zaobsežena ravnanja vseh treh obsojencev in so le-ta medsebojno prepletena, kar je tudi deloma razlog za mestoma nepregleden opis, ki pa vsebuje vse elemente kaznivega dejanja, tudi obsojenemu Srečku Prijatelju ter da naj bi zagovornik poskušal z interpretacijo posredno izpodbiti pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Navedeno ne drži, zagovornik je v zahtevi za varstvo zakonitosti želel izpostaviti z analizo obtožbe in sodbe, kako je obtožni akt mogoče razumeti in kako je sodišče, tudi samo očitno v zagati glede obtožnega akta, na več različnih mestih različno utemeljevalo svojo odločitev, kar samo po sebi izkazuje nejasnost obtožnega akta kar je posledično pripeljalo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jih zatrjuje vložnik v zahtevi. Vložnik zahteve poudarja, da se v kazenskem postopku zahteva določnost in jasnost tako obtožnega akta kot sodbe, zaradi zagotovitve pravice do obrambe in poštenega sojenja, katere so zagotovljene tudi na ustavnopravni ravni, kot tudi za ugotovitev, ali je dejanje, za katero je bil Srečko Prijatelj obsojen, sploh kaznivo dejanje.

Poleg kršitve, ki jih vložnik izpostavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti, sodišče ni v celoti rešilo premeta obtožbe s tem, ko ni pojasnilo (in ne, da ni pravilno ugotovilo) aktivnega verbalnega nagovarjanja.

Naklep je sicer bistvena sestavina kaznivega dejanja in kot tak tudi vprašanje materialnega prava.

Glede dvoma v nepristranskost sojenja oz. pravice do nepristranskega sojenja vložnik zahteve nima ničesar dodati, kar ne bi že izpostavil v zahtevi in kar je podrobno obrazložene že v zahtevi (in ne gre za posplošene trditve). Gre za evidentno kršitev pravice do poštenega sojenja in pravice do sodnikove nepristranskosti, ki jo skuša sanirati tudi drugostopenjsko sodišče. Poleg subjektivnega prepričanja vložnika zahteve, da mu ni sodila sodnica, ki že v samem začetku ni bila odločena ali se je vsaj občutno nagibala k izidu postopka, saj je, kot mora vložnik zahteve ponovno izpostaviti, dejansko stanje in okoliščine, nanašajoč se na obtožni predlog ugotavljala in kot odločilne (obremenilno) ugotovila v

kazenskem postopku, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodil pod opr. št. I K 27115/2010, o čemer se Vrhovno sodišče lahko prepriča tudi z vpogledom v citiran kazenski spis, dodatno poleg drugih okoliščin, ki jih vložnik zahteve izpostavlja v tč. XXVI zahteve, je podan gotovo tudi objektiven kriterij, da vložniku zahteve ni bila zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja. Odločanje o pomembnih okoliščinah v predhodnem kazenskem postopku, ki jih je sodišče potrdilo kot odločilne in obremenilne, dejansko pomeni dejansko pristranskost brez nadaljnje potrebe po dodatni argumentaciji.

Vložnik zahteve tudi nima ničesar dodati k navedbam v zahtevi glede očitane kršitve pravice do obrambe. Odgovor VDT tudi pavšalno povzame stališča sodišča druge stopnje, ter navaja, da naj bi se sodba opirala na številne druge dokaze (v zvezi z nagovarjanjem h kaznivim dejanjem), pri čemer ne navede niti, na katere in se vložnik do tega niti ne more izjasniti.

Sicer pa se VDT ni opredelilo do več bistvenih navedb iz zahteve, pri katerih vložnik zahteve vztraja.

Vložnik zahteve Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da postopa skladno s 4. odst. 423. čl. ZKP.

VČERAJ MI, DANES JANŠA!

Janševi podporniki imajo geslo:"DANES JANŠA, JUTRI TI", kar pa ni povsem s časom in realnostjo.
Na kontinuitete v organih pregona in pravosodja smo nekateri opozarjali že veliko prej, že v letu 2006,2007...Takrat bi se še dalo kaj storiti in zajeziti ter preprečiti krivice, ki so politične narave. Žal takrat ni bilo ne volje, ne hotenja, da bi prizadetim, ki so na to opozarjali prisluhnili in pomagali. Isto zgodbo lahko prenesemo na gospodarstvo. Primer Mercator- najprej vsi prodajajo , ko pa je prodaja že zaključena pa vsi jadikujejo, kako to ni prav in iščejo krivce na vseh koncih in nabirajo točke za volitvam, ki so pred vrati.
Prav v teh letih sem opozarjal na zadeve, ki se še danes vlečejo po sodiščih in še vedno niso končane- zakaj? Na to vedo odgovore nekateri, ki pa so kaj hitro poskrbeli, da sem bil umaknjen iz javnega življenja in tako onemogočen, da bi bil preglasen pri očitnih kaznivih dejanjih  v katere je bil vpleten sam vrh naše države. Toda raje so poskrbeli za to tako, da so pridobili na svojo stran človeka, ki je bil prepričan, da bo s svojim sodelovanjem  z organi pregona lahko pokril in prikril svoja kazniva dejanja in s svojimi lažnimi ovadbami uspel pridobiti velika finančna sredstva, ki mu niso pripadala. Danes je ta človek obsojen na leto in pol zapora v eni zadevi in na tri leta zapora v drugi zadevi. Ni se mu vse izšlo kot je pričakoval, saj bo moral tudi finančna sredstva vrniti, uspelo pa mu je, da si s svojim sodelovanjem z organi pregona še danes, kljub že več kot leto in pol pravnomočnim sodbam kupuje svobodo.
Kakšna močna želja je vodila tako tožilstvo kot sodišče, da me obsodi je težko opisati. Vendar ne glede na to, da je bilo nešteto dokazov, ki so govorili drugače sem bil zaradi izterjave svojega denarja in zaradi posedovanja orožja s katerim sem branil Slovenijo in mi ga je ta tudi dodelila obsojen na dolgoletno zaporno kazen. Štiriletno kazen sem odsedel.
Težko pa je komu razložiti, da dobiš 4 leta za to ker si dolg zahteval, da pa dobiš leto in pol, ker si nekoga za veliko vsoto ogoljufal in si to vsoto tudi prisvojil.
in potem se sprašujemo:
Zakaj Slovenci nimamo zaupanja v  sodstvo?
Zakaj v Sloveniji ni poštenega sojenja?
Zakaj se še vedno sodi po ukazu?
Zakaj za taka dejanja nihče ne odgovarja?
Ali so lobiji tako močni, da vse to usmerjajo?
Ali pa je denar, ki je sveta vladar, tako prisoten tudi v teh krogih?
Verjetno bo prihodnost pokazala, kaj vse so bili posamezniki pripravljeni narediti, bodisi zato, da so napredovali, bodisi da so si finančno opomogli oz. pridobili druge materialne dobrine ali pa zaposlili svoje bližnje...Seveda je v tem govora o organih pregona in pravosodja, ki delujejo enotno in načrtovano ter kontinuirano. Sodna praksa je v Sloveniji zares neponovljiva. Zelo težko bi se oprli na enaka kazniva dejanja z enako kazensko sankcijo saj te ni - pri vsakem primeru je potrebno vključiti še obtoženo osebo , njeno pripadnost in sorodstvene vezi.
Da je temu tako so krive prav vse politične opcije, ki so vodile Slovenijo po osamosvojitvi. Vsi kadri, ki danes krojijo našo pravno državo so bili skrbno izbrani že prej in so kot v starem sistemu naučeno poslušni in pripadni določenemu sistemu, kar pa je daleč od tega, da so neodvisni in sledijo zgolj zakonu. Slovenija je majhna država in kot nekoč v industriji , ko je očeta nasledil sin, tako danes v pravosodju očetje, matere, žene, možje, sinovi , hčere. Ena sama velika družina. Ena bolj na eno, druga bolj na drugo stran. Pa tudi ne glede na evropsko zakonodajo, ki smo jo z vstopom v Evropsko unijo prevzeli se še vedno ne ozirajoč na kršenje človekovih pravic dela kot pred leti.
Zakaj se Slovenija, ki vedno kopira in nas prepričuje, kako so določene stvari dobre in uspešne pri sosedih ni odločila in prevzela sodnega sistema katere od evropskih držav- nemškega? Zakaj ni individualne odgovornosti sodnikov, zakaj materialne odgovornosti, omejenega mandata .. V Sloveniji prevedemo na desetine evropskih direktiv na teden in jih implementiramo v našo zakonodajo, zakaj tega ne storimo tudi v pravosodju.
Oklicali smo se za samostojno demokratično državo, vendar nič nismo storili, da bi to tudi postali. Nikoli nismo preverili demokratičnih norm in spoštovanja človekovih pravic in temelnih svoboščin. Ali je bilo za to v tej veji poskrbljeno, ali so starejše generacije o tem poučene in pripravljene to vnesti v svoj vsakdanji delovni dan? Žal v to lahko opravičeno dvomimo, vsaj na podlagi sodb, ki prihajajo iz mednarodnega Sodišča za človekove pravice. V kolikor bi bilo pravično, bi tako kot navaden delavec, ki mora odgovarjati za svoje delo( materialno in finančno), tako tudi sodnik. Prav iz tega razloga sodniški mandati ne bi smeli biti trajni in odgovornost sodnikov bi morala biti večja. Danes pa se napake sodnikov plačuje z davkoplačevalskim denarjem. Torej ne samo, da si obsojen, tako ali tako si boš še sam plačal odškodnino za nepravično sojenje. Govorimo o demokraciji in demokratični državi in pravni državi in vladavini prava a žal so to samo imena, ki pa v praksi pomenijo vse kaj drugega.
Za mojo sodno zmoto in zaroto stojijo sodniki in tožilci, ki so lepo napredovali po družbeni in poslovni lestvici. Ne glede na pravnomočne sodbe, ki so se odvile po mojem priporu in zaporu se zame ni nič spremenilo. Vse je skrbno načrtovano. Obnova postopka je v naših zakonih samo vpisana pravica o kateri pa ponovno razsoja sodišče katero te je obsodilo in verjetno ga ni junaka, ki bi priznal svojo napako. Torej se vrtimo v začaranem krogu v katerem zmagujejo vedno močnejši oziroma tisti, ki imajo oblast in moč. Navadna raja pa lahko kriči in se pritožuje, to nič ne pomaga, če nihče ne sliši.
Zakoni so narejeni zato, da se jih tolmači po potrebi in ne zato, da se jih spoštuje.  .
V medijskem pompu, ki nas obdaja v tem času se sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi vsi svoje podpornike poslali na ulice. Če bi jih poslali pred sodišča in zapore. Kje so človekoljubne organizacije, ki se borijo za ostale stotine in stotine zapornikov? Kje so pravice pri enaki obravnavi vseh?
Kitimo se, ko se naša država postavi na lestvice visoko zgoraj v določenih uspehih posameznikov, a žal ne povesimo glave, ko gre za kršenje človekovih pravic.

Danes smo priča vse več sodbam, ki sledijo le obtožbi in gredo vsi napori v smer, da se krivda dokaže in ne v smer, da se dokaže resnica. To govorim iz lastnih izkušenj. Kljub vsem pričam, ki niso povezale niti enega dogodka z menoj sem danes obsojen. In to zgolj zato, ker je bila potreba po obsodbi zaradi političnih interesov.
KDAJ SE BO V NAŠEM SISTEMU IZPELJALO PRAVNO PRAVILO, DA JE SODNIK GARANT, KI SKRBI, DA SE SPOŠTUJE ZAKON IN SE V ENAKI MERI OBRAVNAVA DOKAZE, KI SO V OBTOŽENČEVO KORIST KOT  DOKAZE, KI SO PROTI.
Takrat bo sodni sistem začel delovati. 

ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

V DEMOKRATIČNI DRŽAVI, KJER VELJAJO NAČELA VLADAVINE PRAVA NE BI BILO POTREBNO VLAGATI ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI OZ. BI BILE TE ZAHTEVE ZELO REDKE.
Sploh pa v mojem primeru, ko mi je bilo dvakrat sojeno za isto zadevo in čeprav imamo pravnomočno sodbo , da smo ogoljufani in oškodovani sem  odsedel vso dosojeno kazen za izsiljevanje. Res bi bilo nepojemljivo, da bi morala policija razlagati posojilo denarja, ki ga je dala tajnemu policijskemu sodelavcu ter vztrajala na gostilniški predaji, da me je lahko aretirala. z isto materio mi je sojeno še enrat. In če danes spremljamo v medijih samo članke o krivični sodbi se lahko temu pridružim. Zelo podobno ali enako sem obsojen. Tudi s to obsodbo mi je bilo kršeno kar nekaj pravic in le nekaj kršitev sem kot laik tudi posredoval na Vrhovno sodišče po pozivu, da se izrečem o odgovoru tožilstva.


Slovenska vas, 21.6.2014

Kot laiku je po prebiranju odgovora Vrhovnega državnega tožilstva predvsem jasno, da se odgovori nanašajo zgolj na navedbe v sodbi prve in druge stopnje, nikakor pa to niso navedbe, ki bi dokazovale tudi vpogled v spisovno gradivo in dokaze obrambe . Lahko rečem, da so navedbe pavšalne. V zahtevi za varstvo zakonitosti smo vse kršitve konkretizirali in podprli z dokazi.

Vrhovno sodišče bi najprej opozoril, da smo že pred obravnavo na Vrhovnem državnem tožilstvu 16.5.2014 podali zahtevo , ki jo določa zakon, da se takoj odloči o vloženi zahtevi v skladu s 4.točko 423.člena Zakona o kazenskem postopku. Opozorili smo na dolžnost, ki izhaja tega člena, da sodišče takoj odloča o zadržanju pravnomočne sodbe in odloči, da se prekine prestajanje kazni do dokončne odločitve v zvezi s podano zahtevo.
VRHOVNO SODIŠČE MORA ŽE PO DOLŽNOSTI PREVERITI ALI SO VSEBINSKI RAZLOGI IN OČITKI ZATRJEVANIH KRŠITEV TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC TER ZAKONSKIH IN USTAVNIH KRŠITEV VERJETNI IN ČE OBSTAJA DVOM, DA VLAGATELJ ZAHTEVE S TO LAHKO USPE MORA SODIŠČE IZDATI SKLEP S KATERIM ODLOŽI IZVRŠEVANJE PRAVNOMOČNE SODBE.

V mojem primeru je kar nekaj zakonskih in ustavnih kršitev pa tudi pravic, ki izhajajo iz temeljnih človekovih pravic. Opozoril bi predvsem na nekaj glavnih:
1. Sodba je konfuzna in nerazumljiva. Tudi po večkratnem prebiranju so navedbe izpisane tako, da se ne da izvleči razumne vsebine oz. se vsebina glede na željeno zatrjevanje sodišča v določenih delih po potrebi večkrat spreminja.Sodba je konfuzna do te mere, da v obrazložitvenem delu za isto domnevno kaznivo dejanje sodnica ni uspela napisati enakih trditev oz. ugotovitev. Sodišče ni sledilo iskanju temeljne materialne resnice, kar bi moralo, ključne dokaze obrambe pa je zavrnilo. Kako naj se potem obtoženi brani, če ne more z dokazi ovreći neresničnih navedb.
2. Kot obtoženemu mi je bila odvzeta pravica do zaslišanja soobtoženega g. Mikuža, saj se je ta izjavil, da ne bo odgovarjal na vprašanja soobtoženih in njihove obrambe. Le ta je v času sojenja podajal izjave, ki jih obramba s svojimi vprašanji ni mogla preveriti. Prav te izjave pa so vsebinsko skozi obe sojenji za iste dogodke spreminjale glede na potrebo in svojstvo g. Mikuža. Ali govori kot oškodovanec in tajni policijski sodelavec, ali kot priča in ovaditelj in ali kot obtoženi. Vse to je namreč bil. Iz iste obtožnice so se razvili trije postopki oz. tri različne sodne zadeve. Iz dveh od teh je g.Mikuž obsojen na zaporno kazen leto in pol in vrnitev protipravne premoženjske koristi 404.000 EUR zaradi goljufije in drugič na tri leta zapora in njegova firma katere lastnik je vrnitev premoženjske koristi preko 2 mio Eur. Že laiku se postavlja vprašanje ali je tak človek verodostojna priča oz. ali so navedbe ovaditelja verodostojne. Na njegovih izjavah sloni sodba saj zoper mene drugih dokazov ni.
3.Večkrat sem sam kot tudi moja obramba zahteval izločitev sodnice. Le- ta je tudi sama podala mnenje iz katerega je razvidno, da predsedniku sodišča sporoča, da ne bo mogla nepristransko soditi. Predsednik sodišča pa se je kljub temu odločil, da izločitve sodnice ne bo, čeprav je pred tem ugodil sodniku, ki se je izločil zaradi okuženosti. Sodnica je imela vpogled v celoten spis saj se je zadeva šele kasneje razdružila in še enkrat razdružila. In ne samo to iz tega spisa je izločajla listninske dokaze, ki bi bili po njenem potrebni za prvo zadevo. Prav tako je imela vpogled v izločene dokaze.Sodila je v prvotni zadevi 27115 in kasneje v zadevi, ki je potekala sočasno 29048 ter v zadevi, ki je stvae zahteve za varstvo zakonitosti. Vse tri zadeve so stvar iste obtožnice in v prvi zadevi se je vsebinsko že izrekla v zvezi z materijo, ki je stvar zahteve. Sodnik naj bi sodil nepristransko in skladno z zakonom. Vendar je to težko, če se v določenem delu že predhodno opredeliš in potem skozi postopek ne glede na pričanja in dokaze svojega napisanega mnenja ne moreš spremeniti pa čeprav to ni po zakonu.

Sodišča so po zakonu postavljena, da sodijo na podlagi dokazov in po zakonu. Vendar smo v našem primeru spoznali, da so tudi domneve in občutki sodnika pogosto zadosten razlog za obsodilno sodbo. O tem ali se ugotavlja verodostojnost navedb ovaditelja pa so lahko samo sanje posameznika.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila posredovana v sredini aprila 2014. Takrat je bilo sodišče tudi naprošeno, da o Zahtevi za varstvo zakonitosti odloča takoj oz. skladno z 4. odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku do dokončne odločitve prekine z izvrševanjem pravnomočne sodbe.

V odgovor smo prejeli le dopis, da je spis na tožilstvu in se bo zahteva obravnavala skladno s sodnim redom. Že čez par dni pa mnenje tožilstva.
Kdaj bomo pa po sodnem redu na vrsti pa SE VERJETNO NE DA PREVERITI, SAJ JE VRST KOT VIDIMO VELIKO.

Prijatelj spet na sodišču

Nova Gorica, 22.01.2014, 20:16 | 24UR

Tu si lahko ogledate prispevek 24ur.Video

OŠKODOVANI

sreda, 28. maj 2014

Srečko Prijatelj: “Oškodovan sem bil jaz!”

“Govoril sem, da se je zgodila goljufija, drugega nisem mogel reči. Celo novinarji so ga poimenovali kot goljufa,” je Srečko Prijatelj včeraj pojasnjeval, zakaj se ne čuti krivega, da bi razžalil Marjana Mikuža. Ta ga namreč zasebno toži prav zaradi tega.

Srečko Prijatelj je prepričan, da se Marjan Mikuž, ki ga obtožuje razžalitve, izogiba sodišču

Foto:

·        

NOVA GORICA > Po tem, ko je pred dnevi na novogoriškem sodišču propadel poskus poravnave, se je začelo sojenje Srečku Prijatelju, ki ga njegov nekdanji prijatelj Marjan Mikuž toži zaradi 57 žaljivih telefonskih sporočil in treh žalitev v medijih. Prijatelj krivde ne prizna, znova je zatrdil in dokazoval, da je njega in njegovo družino Mikuž ogoljufal. Pa ne le njega: okrog naj bi prinesel, tako Prijatelj, še številne druge.

“Terjal sem svoj denar”

“Že leta 2009 sem imel utemeljen sum, da dvomim o njegovi poštenosti,” je spomnil na obdobje, ko so se njune poti razšle zaradi posla s parcelami Orleške gmajne. Iz takratnega časa tudi izhajajo sms sporočila, zaradi katerih ga Mikuž med drugim toži. “Nisem bil dobre volje. Napisal sem mu par sporočil. Drugega, kot da sem terjal svoj denar, nisem naredil. Jaz sem se imel za ogoljufanega,” je razložil, zakaj je Mikužu pošiljal sporočila s “krepko” vsebino in dodal, da je bilo oškodovanih ogromno ljudi, med njimi Ivana Ozbič, Tomislav Grahovec, Nikolaj Jerina, Marija Berdon, ki jih je predlagal za priče.

Tudi s časopisnimi članki in drugimi sodbami namerava dokazati, da ga je Mikuž ogoljufal. “Tudi njegova nekdanja tajnica Loredana Bratuž, ki jo je odpustil, ga toži za neizplačan del dohodka. Ko sem bil zaprt, so se iz nekdanje skupne firme pojavljali neplačani računi, prišle so izvršbe tudi na naše nepremičnine, pa na plačo žene ... Iz skupne firme je bil denar prenesen na njegov transakcijski račun. Zaradi tega trdim, da je šlo za goljufijo. Kakor je videti, gre za njegovo življenjsko navado. Če je to oseba, s katero si bil prijatelj, te to še toliko bolj prizadene,” je razlagal Prijatelj: “Želim si, da sodišče zasliši priče, ki so bile oškodovane. Pokazalo se bo, kdo je. Govoril sem le, da smo oškodovani mi in da gre za goljufijo. Njegovim zastopnikom pa predlagam, da od tožbe odstopijo. Dolgoročno bo prišla globoka resnica na dan.”

Kot priča je njegovo različico potrjevala tudi njegova žena Aleksandra Prijatelj: “Če je kdo ogoljufan, razžaljen in izigran, smo to mi.” Na vprašanje Mikuževe odvetnice Sabine Šuštar, ali dejanja, ki jih pripisujejo njenemu klientu, opravičujejo telefonska sporočila (z izrazi prasec, svinja, golazen), je odgovorila: “V takih situacijah včasih pride do tega, da ne moreš brzdati čustev.”

Prijatelj je prepričan, da se Mikuž izogiba

Mikuž včeraj ni povedal svoje različice, saj ga na obravnavo ni bilo. “Jaz sem izgubil vse: čast, delo, družino. Danes ne pride na sodišče, ker se me boji pogledati v oči,” je Prijatelj prepričan, da se Mikuž izogiba. “Težko ostajam ravnodušen. Ne prihaja na obravnavo, izmika se, denar ima v tujini, nič ne bomo mogli dobiti nazaj. Če oškodovanec ne bo prišel, prosim, da upoštevate 288. člen zakona, da se šteje, da je tožba umaknjena. Imam pravico, da ga zaslišim,” je še utemeljeval pred sodnikom Igorjem Majnikom.

Napovedal je, da bo razmislil tudi o tem, da bi Mikuža tožil zaradi razžalitve, saj da je tudi sam prejemal sms sporočila, ki naj bi to dokazovala. Od sodnika je zahteval, da ta sporočila pridobi po uradni dolžnosti. Morda bo vložil tudi odškodninski zahtevek. “Štiri leta sem presedel v zaporu, nepoštena oseba pa je še vedno zunaj,” je še pribil.

Mikuževa odvetnica je zatrdila, da njen klient ni mogel priti zaradi zdravstvenih težav, a da bo “definitivno prišel.” Prijatelj v tem vidi drugačno ozadje: “Ker imam odprt postopek, ne morem dobiti pogojnega odpusta.” Zato bi rad, da se postopek čim prej konča. Ali bo čakal Mikuža ali bo sojenje izpeljal brez njega, se bo sodnik še odločil. Sojenje se bo morda nadaljevalo sredi junija.

MITJA MARUSSIG

SODNA PRAKSA REPUBLIKE SLOVENIJE

Definitivno je res, da kdor krade, goljufa in slepari mora kot osnovno orodje uporabljati laž. Laž pa ima kratke noge,  kot pravijo stari ljudje, a na žalost v Republiki Sloveniji ne velja. Zaradi                         » lahkovernosti« organov pregona in pravosodnih organov, pa se le to pri nas določenim osebam splača uporabljati. Seveda ta ugotovitev izhaja iz našega primera, kjer je g. Mikuž absolutni zmagovalec. G. Mikuž je z izjavami in pričanji na sodišču,ki so daleč od resnice ( to je po zakonu kaznivo dejanje in se preganja po uradni dolžnosti- velja pa samo za nekatere) in goljufijo, ki je tudi pravnomočno dokazana res dobil milostno kazen. A je s tem, ko je sodišče na začetku slepo sledilo njegovim izjavam kupil dragocen čas in po vsej verjetnosti poskrbel, da so vsa finančna sredstva izginila iz njegovih računov( verjetno v tujino)- tako je ugotovila policija,ki pa ni ukrepala, kot to jasno govori zakon.

V Sloveniji v letu 2010 verjetno ni verjel nihče našim trditvam, da smo ogoljufani, oškodovani  in prevarani, pa čeprav nismo bili edini, saj so se oškodovanci oglasili  tudi uredništvu Primorskih novic. Vendar je bila prevelika želja vseh, po medijskem linču in tudi organi pregona in pravosodja so zaradi stalnih očitkov po neučinkovitosti takoj zagrabili brez premišljanja možnost, ki jim je bila prinesena na pladnju in se spravili na politično osebo. Omenjenemu gospodu so vsi slepo verjeli, celo njegova družina. S  svojo kalimerovsko držo in igranjem oškodovanca in sklicevanjem na svojo številno družino je  ustvaril celo sočutje v javnosti.

Obsojen sem bil na štiriletno zaporno kazen in jo tudi odslužil, njemu pa je bil podarjen čas in je lahko sredstva, ki mu niso pripadala varno pospravil na varno. Iz dokumentacije je bilo razvidno, da je kar nekaj finančnih sredstev podelil svojim družinskim članom s tem, ko jim je podelil kredite, ki po dostopnih podatkih do konca sojenja niso bili vrnjeni in po vsej verjetnosti tudi nikoli ne bodo. Hčerka in žena sta si v tem času tudi »kupili« vsaka svoje stanovanje v Ljubljani, čeprav sta bili v tem času  in tudi prej brez lastnih sredstev za preživetje. Kako lahko brez nič kupiš drago stanovanje v Ljubljani pa nam in verjetno tudi vam ni poznano , izvor premoženja, ki se preverja pri skoraj vsaki malo večji transakciji pa očitno v tem primeru ne deluje- zakaj?

Njegove laži so šle tako daleč, da mu je policija celo posodila denar, ko me je lažno prijavil za izsiljevanje neobstoječega dolga. Policija je z njim podpisala  pogodbo o tajnem sodelovanju v januarju 2010. Zanimivo pa je , da je pred tem v letu 2009  prav ta policija vložila  kazensko ovadbo zoper prav tega gospoda - ta kazenska ovadba pa je očitno čudežno izginila. Kako se izbira pri nas tajne policijske sodelavce verjetno nihče prav natančno ne ve, saj na dan prihaja kar nekaj primerov, ko so ti sodelavci precej sporni in njihova pričanja tudi. Glede na to, da se je odkrila pri njemu velika goljufija, ki je bila povezana z precejšnjim denarnim zneskom je bila želja po sodelovanju s policijo verjetno povezana z željo po ustavitvi postopka???? Verjetnost lahko uporabimo glede na odzive po obsodbi v Kopru in glede na dialog z kriminalistom ter glede na izjave tožilke. Upravičeno se sprašujemo ali so vsi ti sodni postopki sploh legitimni ob dejstvu, da vse sloni le na pričanjih Marjana Mikuža in glede na to, da je le ta imel velik finančni interes po moji obsodbi in verjetno obljubo policije, da se njemu ne bo nič zgodilo . Očitno je nekdo vsaj v manjšem delu snedel besedo.

Takrat je vsa Slovenija pisala » Prijatelja dobili s prsti v marmeladi« danes pa težko najdemo članek, ki bi pisal, kako se zgodba razvija in razpleta. Kako resnica počasi prihaja na dan . Žal pa sem jaz svoje odsedel, gospod pa je že več kot leto dni pravnomočno obsojen pa lahko še nemoteno ureja zadeve na prostosti in skrbi , da tečejo posli po začrtanih tirih.

Zanimivo pa je , da lahko spremljamo po Sloveniji vsakodnevne akcije policije, ki so zaradi suma oškodovanja v podjetjih, izčrpavanja le teh,….. v primeru , ki ga opisujem pa le tega ni, saj kljub velikim davčnim dolgovom in dolgu bankam in posameznikom nihče ne ukrepa . Zanimivo pa je , da je policija v uradnem zaznamku v letu 2009 ugotovila oškodovanja oz. sumljive transakcije v velikih zneskih(zneski okrog 9 mio). Postavlja se vprašanje ali organi pregona danes v tem primeru ne ukrepajo zaradi preteklih skupnih sodelovanj. Pa vendar ali lahko to prekrije odprte postavke bančnih kreditov, odprte postavke zaradi kaznivih dejanj, odprte postavke davčnega dolga….. Ali je mogoče, da se tak molk organov in tako neukrepanje tudi kupi? To pač človeku pride na misel glede tega , da se nekatere preganja za izgovorjene besede, grd pogled, namišljene oz. zadeve za katere nekdo izrazi sum….! Verjetno bo slaba banka uredila tudi take finančne luknje.

Po štirih letih smo dočakali sodbo , ki pravi in končno potrjuje, da smo s strani Mikuža ogoljufani in oškodovani. Prav zaradi tega  se je vse skupaj sploh  začelo. Kaj lahko rečemo – vsaj moralno zadoščenje- kaj več pa ne! Kje so sedaj moja 4 leta? Sedaj, ko so minila to nikogar ne zanima več. Vse skupaj je bilo skrbno načrtovano. In kako je država zaščitila oškodovance? Jih ni! Najprej je z napačno oceno dejanskega stanja zavlekla postopke, ki bi se mogli odviti čimprej, nato je dovolila, da se finančna sredstva, ki bi se morala zavarovati prosto prenesejo na druge račune oz. verjetno kar v tujino in na koncu je po tolikih letih sodnih postopkov ponovno pred nami  kalvarija za poplačilo oškodovanega zneska. Vse to za zaščito tajnega policijskega sodelavca. To pa je PRAVNA DRŽAVA Z VELIKO ZAČETNICO.

Človek lahko kar težko razume, da za nekatere veljajo popolnoma drugačna pravila. Da recimo za podjetje, katerega premoženje je zastavljeno za najeti kredit pri banki in kljub neplačevanju le tega  z lastnino podjetja trži drugo podjetje in tako so finančna sredstva speljana mimo banke . Ko je v krogu družinskih članov je to vse mogoče.  Mogoče je tudi , da preko sorodnikov s svojim ( ki ni tvoj) denarjem odkupiš svojo hišo, ki je na dražbi zaradi poplačila dolgov. Kdo vse bo lastnik hiše, saj je verjetno denar pridobljen z dejanji, ki jim ne rečemo pošteni posli. Kaj bodo ti ljudje, ki so ugotovili s kom imajo opravka prepozno in s tem ostali nekateri brez vsega ali pa z velikimi težavami? Bodo šli na sodišče in leta plačevali odvetnike in tako izgubili več kot so oškodovani- ne  bodo in zato takim gospodom

vrsto let taka dejanja uspevajo.

EPILOG:

Večkrat smo že napisali, da nisem nikoli nikogar udaril, poškodoval… iz ogorčenosti ob dejstvu, da smo bili ogoljufani s strani osebe, ki je bila kot družinski član, sem napisal SMS- sporočila, saj v takih primerih pač ne želiš osebe takoj izpostaviti policiji in preiskavi. Na vse načine pač poskušaš zadevo urediti z medsebojnimi dogovori in poiskati neko rešitev. Zaradi tega sem po hitrem postopku dobil 4 leta zapora in preden je bila končana še civilna sodba tudi že odsedel  dosojeno kazen Tri leta je bilo potrebno, da je postala pravnomočna kazenska sodba, ki je potrdila Mikuževo goljufijo. In ne boste verjeli šele pred mesecem pa je tudi civilno sodišče končalo to zadevo in prisodilo Mikužu vračilo neupravičeno pridobljene premoženjske koristi z goljufijo. Za to kaznivo dejanje je g. Mikuž dobil leto in pol zapora. Kaj nam torej sporoča sodna veja oblasti. Večja kot je goljufija in oškodovanje manjša je kazen.

Danes pa je g. Mikuž razžaljen in me preganja po sodišču zaradi objavljenih člankov novinarjev v katerih so pisali prav o tem, kar je danes pravnomočno dokazano.

Človek kar težko verjame.  Torej če si prevaran in oškodovan moraš bit tiho in potrpeti, saj je oškodovanec pač v podrejenem položaju in mora biti nadvse spoštljiv do človeka, ki je goljufijo in prevaro storil. Če pa ima veliko srečo bo za svoje oškodovanje mogoče lahko imel manj stroškov kot je znesek oškodovanja in mogoče bo dočakal, da bo v desetletju zadeva končana. Med tem času pa bo obiskoval razne delavnice za brzdanje jeze in besa, ker mu drugega pač ne ostane in se ob srečanju z osebo , ki je oškodovanje povzročila lepo posmejal, ga vljudno pozdravil in ga peljal še na kavico v kolikor bo lokal nekje blizu.

Škoda, da je v Sloveniji pravica tako daleč in je je tako malo. Ali je res pravica samo za tiste, ki so za njo pripravljeni plačati ali za tiste, ki imajo botre in zveze. Ali je res tako…? Človek se ob tem kar zamisli. Je to res država v kateri živimo?

Nekatere resnica boli

Vrh obrazca

petek, 9. maj 2014

“Branil se bom z resnico!”

V tretjem poskusu je novogoriškemu okrožnemu sodniku Igorju Majniku včeraj le uspelo začeti postopek proti Srečku Prijatelju, ki ga Marjan Mikuž zasebno kazensko preganja zaradi razžalitve. Prijatelj ni pristal na poravnavo, ni priznal krivde in zatrdil, da bo dokazal, da je Mikuž res goljuf.

Prijatelj trdi, da je o Mikužu govoril le resnico

NOVA GORICA > “To ni bil nikakršen poskus poravnave, to je bilo izsiljevanje,” je po predobravnavnem naroku pred sodiščem dejal Srečko Prijatelj.

Prijatelja sta paznika po končanem predobravnavnem naroku odpeljala nazaj v zapor na Dobu, kjer prestaja dveletno zaporno kazen zaradi napeljevanja k podkupovanju in sprejemanja podkupnine v poslih s parcelami Orleške gmajne.

Novogoriško okrožno sodišče je minuli ponedeljek strankam poslalo sodbo, po kateri morata Marjan Mikuž in njegova nekdanja tajnica Loredana Bratuž Prijateljevi tašči Leopoldi Stojkovič vrniti 404.640 evrov in plačati obresti za sedem let. Plačati morata tudi dobrih 11.000 evrov stroškov sojenja. Sodba še ni pravnomočna. Zgodba se je zakuhala z zadnjo parcelo, ki jo je Stojkovičeva prodala Luki, zanjo pa dobila 379.350 evrov. Kot se je izkazalo kasneje, je Luka za parcelo plačala skoraj dvakrat več, sodišče v Kopru pa je razsodilo, da si je Mikuž pri tem prilastil 404.640 evrov. Zaradi goljufije je bil Mikuž v Kopru obsojen na leto in pol zaporne kazni.

Ko se je ob koncu posla prijateljstvo med Prijateljem in Marjanom Mikužem krhalo, je Prijatelj začel Mikuža izsiljevati in mu groziti s številnimi telefonskimi sporočili, ko pa je afera izbruhnila na dan, je Prijatelj o Mikužu govoril tudi novinarjem, ki s(m)o njegove besede objavili. Zaradi 57 žaljivih telefonskih sporočil in treh žalitev v medijih je Mikuž proti Prijatelju vložil zasebno kazensko tožbo. Toži ga zaradi razžalitve.

Prvi poskus sojenja je bil že konec januarja letos, pa na sodišče zaradi bolezni ni bilo Mikuža, njegov takratni odvetnik Roman Sevšek pa je dejal, da pričakuje pobudo za poravnavo s Prijateljeve strani. Odpadla je tudi druga obravnava, ki je bila oklicana v začetku marca. Včeraj je obravnava končno bila, le da sta namesto dosedanjega Mikuževega odvetnika pristopili odvetnica Sabina Šuštar in odvetniška pripravnica Lara Mikuž, sicer Mikuževa hčerka.

Pretežka poravnava

Sodnik Igor Majnik je strani najprej vprašal, če sta se pripravljeni poravnati. Novinarji so morali nato zapustiti sodno dvorano, po slabi uri čakanja pa sta Mikuževa in Šuštarjeva prikorakali s sodišča in pojasnili, da poravnave ne bo. O podrobnostih nista želeli govoriti. “To ni bil predlog za poravnavo, to je bilo izsiljevanje,” je bil na drugi strani zgovornejši Prijatelj. “Deset tisoč evrov vnaprej, pa še tri tisoč, pa ne vem kaj ... Odreči bi se moral temu, da bi še kadarkoli in kjerkoli omenjal gospoda Mikuža. To so pretežki pogoji, da bi jih lahko sprejel.”

Namesto poravnave je sodnik Majnik zato začel predobravnavni narok. “Krivde ne priznam,” je na njegovo vprašanje odgovoril Prijatelj in začel naštevati, koga predlaga za priče: Nikolaja Jerino, Ivano Ozbič, Marka Mencina, Loredano Bratuž, Marijo Berdon, Aleksandro Prijatelj, Mileno Kocjan, Tomislava Grahovca, Mikuževo hčerko Laro ter ženo Greto Mikuž Fegic.

Ne sodijo Mikužu

“Razen zadnjih dveh je Mikuž vse ostale oškodoval,” je Prijatelj pojasnil, zakaj bi vabil te priče. “Mikuževo hčerko pa zato, ker je na svoj račun od očeta prejemala nezakonito pridobljen denar in ima v Ljubljani stanovanje, ki si ga sama ni mogla kupiti. Za ženo velja isto, tudi ona ima stanovanje v Ljubljani,” je dodal.

Sodniku je nato predlagal vrsto pisnih dokazov, med drugim tudi sklepa koprskega okrožnega sodišča, s katerima so Mikužu dvakrat zavrnili tožbo, ki jo zdaj zasebno nadaljuje v Novi Gorici.

Predlagal je tudi branje dveh člankov iz našega časnika in enega iz Slovenskih novic ter nekaj drugih sodb. “Z njimi bom dokazoval, da sem imel prav, ko sem trdil, da nas je ogoljufal,” je pojasnil Prijatelj. Odvetnica Šuštar je nasprotovala vsem predlaganim dokazom. “Ne sodi se gospodu Mikužu,” je odvrnila.

“Na desetine ogoljufanih”

“Z resnico,” je na vprašanje novinarjev, kako se bo branil, po koncu obravnave odgovoril Prijatelj. “Zgodbe Mikuževih oškodovancev so pretresljive. Nekateri so ostali brez vsega. Ogoljufanih je na desetine. Mikuž je povsod puščal samo dolgove,” je zatrdil Prijatelj in dodal, da ga čudi, kako je lahko Mikuž še vedno na prostosti.

“Že leto dni ima pravnomočno sodbo, po kateri bi moral začeti prestajati kazen, pa se izmika. Pa drugo sodbo za tri leta, in je še vedno doma. Kako je to mogoče? Jaz spoštujem sodne odločitve in sem se javil na prestajanje kazni, za nekatere pa to očitno ne velja. Zato ker so tajni policijski sodelavci, ali kaj?” Odvetnica Šuštar je na drugi strani povedala le, da bo Mikuž, ki ga danes spet ni bilo zaradi bolezni, zagotovo prišel na sodišče. Sodnik še ni napovedal, kdaj se bo sojenje začelo.

DANIJEL CEK