V spodaj objavljenem članku lahko preberemo, da naj bi skesanec podal popolno in jasno priznanje. Ali je to v tem primeru Mikuž res storil? Po tem, ko je bil že sam v postopku preiskave in je bila podana kazenska ovadba zoper njega je podal lažno kazensko ovadbo. Verjetno z namenom oz. v upanju, da bo zaščiten za svoja kazniva dejanja. V kazenski ovadbi je podal le podatke, ki bi bili v škodo v tem postopku soobtoženih. Ali je to res pomoč organom pregona ali je to zgolj reševanje svoje kože in pridobitve velikih finančnih sredstev, ki mu niso pripadala ( za to je potekala vzporedno še ena sodba zaradi goljufije, kjer je bil tudi obsojen).
Članek objavljen v Primorskih novicah
sobota, 12. januar 2013
“Kdo nam bo pa še pomagal?”
V javnosti še vedno močno odmeva četrtkova razglasitev sodbe
nekdanjemu prvemu možu koprske Luke Robertu Časarju, že obsojenemu
poslancu SNS Srečku Prijatelju in novogoriškemu nepremičninskemu
podjetniku Marjanu Mikužu.
Bojan Dobovšek: “Prvi koraki so storjeni, praksa pa bo dala odgovor na to, če so pravi.”
Foto: STA
KOPER> Senat je šest let zapora odmeril Časarju, tri Prijatelju, dobra štiri leta pa Marjanu Mikužu, ki je pomagal razkriti celotno ozadje Orleške zgodbe. Ob tem se mnogi sprašujejo, kdo bo ob takšnem razpletu sploh še sodeloval s policijo.
Sodba je odmevala tudi med občasnimi spremljevalci dogajanj v sodnih dvoranah. Najbolj nerazumljiva se jim zdi obsodba Marjana Mikuža na tako visoko kazen - štiri leta in mesec dni zapora zaradi nezakonitih poslov z vodstvom Luke Koper pri nakupih nepremičnin na Krasu, h katerim bo Mikuž prištel še dve leti in pol zaradi goljufije Prijateljeve tašče. Mimogrede, sodbi še nista pravnomočni
Bojan Dobovšek pri zadnji sodbi koprskega sodišča (Časar, Prijatelj, Mikuž) vidi nek trend. “Tovrstna kriminaliteta se vse strožje kaznuje,” ugotavlja za primere, ki pridejo na sodišče. “Politiki
si prizadevajo za čim hujše kazni, medtem ko smo kriminologi, še zlasti
pa penologi, proti visokim kaznim. Bolj smo naklonjeni drugačnim
oblikam kazni, predvsem pa, da do teh pojavov sploh ne bi prišlo, kar bi
morali zagotoviti s preventivo in boljšim nadzorom,” še komentira Dobovšek.
“Kdo pa bo sploh še sodeloval z nami,”
se po presenetljivi obsodbi sprašuje eden od izkušenih koprskih
kriminalistov, ki pravi, da je to slaba popotnica za njihovo delo. Tudi
sodelavce je ta novica negativno presenetila, nekatere celo šokirala.Marjan Mikuž je policiji bržkone pomagal, da so v celoti razkrili koruptivno delovanje, a formalno statusa skesanca ni imel. Ob aretaciji Srečka Prijatelja je imel le status tajnega sodelavca policije. Sodnica Orjana Trunkl je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da bi se z izrekom milejše kazni v primerjavi z ostalimi senat oddaljil od načela pravičnega kaznovanja.
Uradno ni statusa skesanca
Dr. Primož Gorkič, vodja katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti, pojasnjuje, da slovenska zakonodaja ne ureja statusa skesanca, kot ga, denimo, poznajo v sosednji Italiji in tudi v nekaterih drugih državah. “Do enakega učinka pa bi lahko prišli na drugačen način,” poudarja.Možnost, da bi pri nas zaživela vloga skesanca, je po njegovem ponudil nov zakon o kazenskem postopku, ki pa od osebe, s katero tožilstvo nato sklene sporazum o kazni, pričakuje polno in jasno priznanje. “V takem primeru se lahko obtoženega nagradi z milejšo kaznijo,” je še dodal Gorkič.
Nekatere “ugodnosti” za obtožene predvideva tudi kazenski zakonik. V 294. členu o hudodelskem združevanju med drugim piše, da se storilcu kaznivega dejanja (sodelovanje v hudodelski združbi), ki prepreči nadaljnje opravljanje teh dejanj ali razkrije podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanjem že storjenih kaznivih dejanj, kazen omili. Po kazenskem zakoniku se kazen obtoženemu lahko omili tudi, če po priznanju s tožilstvom sklene sporazum. Nekoliko širše je te ugodnosti določal prejšnji kazenski zakonik. Ta je omogočal izrek omiljene kazni tudi v primeru, če so bile podane posebne olajševalne okoliščine.
Prvi koraki so narejeni
Dr. Bojan Dobovšek, predavatelj z mariborske fakultete za varnostne študije, pojasnjuje, da Slovenija v teh primerih sledi ureditvi iz Evropske unije. “Prvi koraki so storjeni, praksa pa bo dala odgovor na to, če so pravi,” meni Dobovšek. Prakse je po njegovih besedah za zdaj še premalo. Možnost milejšega kaznovanja po njegovem omogoča kombinacija instrumentov, ki jih prinaša nova kazenska zakonodaja (veljati je začela lani).Pri skesancih gre tudi za element zaščite prič, pravi Dobovšek. To področje pri nas ureja zakon o zaščiti prič. Dobovšek pojasnjuje, da gre pri skesancih tudi za to, da imajo v svojem okolju na grbi že preveč pritiskov in bi se tako želeli rešiti. Skesančeva vloga pa je pomembna zlasti v tistih primerih, ko policija ne uspe drugače priti do dokazov. V Italiji imajo po njegovih besedah že skorajda preveč skesancev, pri katerih je težava tudi zaupanje, saj jim ne gre povsem verjeti.
V konkretnih primerih, ko policija zaščiti svoje priče, gre predvsem za kazniva dejanja s področja organiziranega kriminala in korupcije. Sodelovanje s policijo se je obtoženim štelo kot olajševalna okoliščina pri odmeri kazni.
SIJAN PRETNAR
