ČAS PRED IZREDNIMI VOLITVAMI

V Sloveniji je možno,da te država ali njeni predstavniki z sodno odredbo oškoduje, lažno obsodi, zapre, javno poniža... Preden lahko dokažeš nasprotno pretečejo leta in leta. Po dogodkih zadnjih let lahko skoraj rečemo, da živimo v policijski državi, kjer sploh ni pomembno kdo je predsednik vlade, predsednik republike, kdo minister in kdo sedi v parlamentu.. To bo postalo relevantno in pomembno takrat, ko slovenska sodišča ne bodo sodila po naročilu in bodo odgovarjala za zmotna dejanja in ko bodo organi pregona zaradi kaznivih dejanj tudi sami na zatožno klop. Odgovornost za sodno zmedo in nepravno državo nosi v veliki meri tudi tožilstvo,ki se kot na tržnici pogaja z obdolženci in to vse za dosego obsodilne sodbe. Danes je pomembno, da na predobravnalnem naroku priznaš krivdo tudi, če nisi kriv, saj s tem ne tvegaš, da boš po krivici obsojen na dolgo zaporno kazen. Priznanje krivde in milostna kazen je cena, ki si jo želijo tako organi pregona kot pravosodja. Število obsodilnih sodb je postalo merilo učinkovitosti sodstva, za pravico in resnico pa ni nikomur mar. S tem se uvrščamo med nedemokratične države v katerih ni temelj spoštovanje človekovih pravic, med države v katerih si organi pregona lahko privoščijo izzvati kriminalno dejanje in v katerih se sodi po lažnih in nepreverjenih dokazih. Za osebe pa, ki se želijo za pravico in resnico boriti pa je za obsodbo zadosten le sum in domneva, naročilo obsodbe in lažna kazenska ovadba. Temeljna materialna resnica pa sodišča ne zanima.
Živimo v državi, kjer je že vsak drugi tajni policijski sodelavec, kjer se prisluškuje že vsakemu  in povsod. Največ sodb pa se izpiše zaradi prisluhov.

Ob vsem tem pa je socialni status državljanov na samem dnu. Brezposelnih ni samo 127 000, saj so iz seznamov črtali tako imenovane neaktivne iskalce zaposlitve in invalide. Če pogledamo realno sliko revščine ta presega 200 000 oseb. Za vsako brezposelno osebo imamo še verjetno kar dva družinska člana, če pa k temu prištejemo še obubožane delavce, ki delajo brez plačila po več mesecev in del upokojencev, ki nima za preživetje smo z izračunom na polovici populacije v Sloveniji.To je današnja slika naše Slovenije.
Ko sem v DZ RS pred leti kot poslanec zahteval izredno sejo na temo revščine sem bil demagog. Danes pa tega niti ne zahteva nihče več, ker je revščina prerastla že vse okvire in je to prava sramota za državo.

Ponavadi smo pred volitvami navajeni na preiskave in zaslišanja, ki so povezana s kandidati.  Tokrat je bilo za nekatere tudi drugače poskrbljeno- z zaporom. Druge zadeve pa so bile rešene toliko prej. Zelo hitro se je zaključila zadeva z "bulmastifi" in tudi v zvezi z najemom prostorov za NPU je bilo sodišče zelo hitro. Zaenkrat pod črto lahko ugotovimo, da se sodi oz. vsaj obsodi vidne politike in druge predstavnike desne in desno sredinske opcije.Tudi v zvezi z načinom prestajanja kazni ni milosti za Kanglerja , Ruparja, Janšo,...drugače pa nikakor ne pride do obravnav oz. sodnih epilogov v zvezi z levimi oz. levo sredinskimi kadri Jankovič, Bavčar..... Kako izjemen pa je epilog evropskega poslanca pa ni potrebno spominjati.
Temu bi slovenski pravni anlitiki lahko rekli pošteno sojenje. Sam sem dvakrat obsojen, obe sodbe pa so same s sabo v nasprotju, konfuzne in tudi za pravnega strokovnjaka neberljive in nerazumljive. Pa so vseeno postale pravnomočne. Prav iz tega razloga lahko trdim, da ni pomembno koga imamo na čelu države, ker tako in tako nihče ne more narediti nič kar ni po godu silam iz ozadja, ki v resnici vodijo to državo. Ministri so le orodje v rokah drugih, ki s tem upravljajo.
Samo naslove iz dnevnega časopisja in drugih medijev povzamemo in vidimo kje smo. In ka so nam mediji skozi čas sporočali:
Ljudje umirajo, v  zdravstvu pa preko razpisov izginjajo milijoni evrov našega denarja. Se kaj zgodi?
V času notranjega ministra Gorenjaka so se vrstile stavke in napovedi stavk po menjavi vlade pa so čudežno prenehale - so se razmere tako hitro spremenile?
V času vladavine Janše je bil vsak poskus menjave tudi nepomembnega direktorja onemogočen ali vsaj pospremljen z raznoraznimi očitki. Ne pa pozabiti, da so bili direktorji javnih zavodov plačani tudi z nekajkratniki plače predsednika vlade.
Kako lahko zasledimo, da se politični veljaki kar pogosto poslužijo opozoril, da nekateri ne bi pozabili, kdo jih je postavil na mesto, ki ga zasedajo.
Če gremo še nekaj vlad nazaj se spomnimo ogromne luknje v proračunu, ki je ostala za g. Pahorjem ampak on nam postreže z izjavo, da je izgubil kompas, slovenski narod pa na robu preživetja spremlja take izjave.
Da pa se pri nas nagrajuje z dobrimi delovnimi mesti tiste, ki so osumljeni slabega poslovanja ali še kaj več je primer direktorice DARS-a, ki je danes zaposlena na MOL.
Kaj naj z Ministrstvom za delo, preimenovati bi ga morali v ministerstvo za nedelo.
Na POP TV smo spremljali epilog šolskega ministra in evropska sredstva, ki so namensko pridobljena in nenamensko porabljena za potovanja.
Zunanji minister pa skrbi za pokojnine in ga bolj malo zanima posesivnost sosede do našega ozemlja.
Da pa je stvar še bolša se predsednica vlade v odhodu v predvolilnih sporočilih hvali kako nas je rešila in smo sedaj oh in sploh. Kaj je tako dobrega pa žal državljani še nismo uspeli ugotoviti. Je gospa mogoče zmedena? Ja. zmeda je popolna in vsi se nam smejijo.
Ker pa sem zaprt pa moram omeniti še pravosodnega ministra, ki javnost zavaja s sporočili, da so delavci zaposleni v delavnicah zaporov dobili plačilo. To ni res, brez plačila so že 4 mesece. Si je pa minister zaslužil kazen, ker ni poskrbel za implementacijo evropske direktive v našo  zakonodajo. Kazni seveda ne bo plačal on ampak vsi poslušni državljani.
Glede na vse navedbe, ki jih zasledimo v medijh in vse napisano in opisano torej res ni pomembno kdo je kje. Menjati bo potrebno načela, principe in počistiti zakulisje.

IZJAVA NA ODGOVOR VDT

VDT skuša zmanjšati pomen nejasno opisanega kaznivega dejanja v izreku sodbe z navedbo, da so v izreku sodbe zaobsežena ravnanja vseh treh obsojencev in so le-ta medsebojno prepletena, kar je tudi deloma razlog za mestoma nepregleden opis, ki pa vsebuje vse elemente kaznivega dejanja, tudi obsojenemu Srečku Prijatelju ter da naj bi zagovornik poskušal z interpretacijo posredno izpodbiti pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Navedeno ne drži, zagovornik je v zahtevi za varstvo zakonitosti želel izpostaviti z analizo obtožbe in sodbe, kako je obtožni akt mogoče razumeti in kako je sodišče, tudi samo očitno v zagati glede obtožnega akta, na več različnih mestih različno utemeljevalo svojo odločitev, kar samo po sebi izkazuje nejasnost obtožnega akta kar je posledično pripeljalo do bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jih zatrjuje vložnik v zahtevi. Vložnik zahteve poudarja, da se v kazenskem postopku zahteva določnost in jasnost tako obtožnega akta kot sodbe, zaradi zagotovitve pravice do obrambe in poštenega sojenja, katere so zagotovljene tudi na ustavnopravni ravni, kot tudi za ugotovitev, ali je dejanje, za katero je bil Srečko Prijatelj obsojen, sploh kaznivo dejanje.

Poleg kršitve, ki jih vložnik izpostavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti, sodišče ni v celoti rešilo premeta obtožbe s tem, ko ni pojasnilo (in ne, da ni pravilno ugotovilo) aktivnega verbalnega nagovarjanja.

Naklep je sicer bistvena sestavina kaznivega dejanja in kot tak tudi vprašanje materialnega prava.

Glede dvoma v nepristranskost sojenja oz. pravice do nepristranskega sojenja vložnik zahteve nima ničesar dodati, kar ne bi že izpostavil v zahtevi in kar je podrobno obrazložene že v zahtevi (in ne gre za posplošene trditve). Gre za evidentno kršitev pravice do poštenega sojenja in pravice do sodnikove nepristranskosti, ki jo skuša sanirati tudi drugostopenjsko sodišče. Poleg subjektivnega prepričanja vložnika zahteve, da mu ni sodila sodnica, ki že v samem začetku ni bila odločena ali se je vsaj občutno nagibala k izidu postopka, saj je, kot mora vložnik zahteve ponovno izpostaviti, dejansko stanje in okoliščine, nanašajoč se na obtožni predlog ugotavljala in kot odločilne (obremenilno) ugotovila v

kazenskem postopku, ki se je pred Okrožnim sodiščem v Kopru vodil pod opr. št. I K 27115/2010, o čemer se Vrhovno sodišče lahko prepriča tudi z vpogledom v citiran kazenski spis, dodatno poleg drugih okoliščin, ki jih vložnik zahteve izpostavlja v tč. XXVI zahteve, je podan gotovo tudi objektiven kriterij, da vložniku zahteve ni bila zagotovljena pravica do nepristranskega sojenja. Odločanje o pomembnih okoliščinah v predhodnem kazenskem postopku, ki jih je sodišče potrdilo kot odločilne in obremenilne, dejansko pomeni dejansko pristranskost brez nadaljnje potrebe po dodatni argumentaciji.

Vložnik zahteve tudi nima ničesar dodati k navedbam v zahtevi glede očitane kršitve pravice do obrambe. Odgovor VDT tudi pavšalno povzame stališča sodišča druge stopnje, ter navaja, da naj bi se sodba opirala na številne druge dokaze (v zvezi z nagovarjanjem h kaznivim dejanjem), pri čemer ne navede niti, na katere in se vložnik do tega niti ne more izjasniti.

Sicer pa se VDT ni opredelilo do več bistvenih navedb iz zahteve, pri katerih vložnik zahteve vztraja.

Vložnik zahteve Vrhovnemu sodišču RS predlaga, da postopa skladno s 4. odst. 423. čl. ZKP.