Dejanski vzrok za moje priprtje je razkritje vseh nečednih poslov pri Splošni plovbi, s katero so se okoristili mnogi - Marjan Mikuž je samo orodje za uresničitev scenarija! Sprejel je ponudbo tajnega policijskega ovaduha in podal lažno kazensko ovadbo zame, tako se je tudi zaščitil, saj ga nihče sodno ne preganja čeprav dolgoje milione €.
SPLOŠNO PLOVBO SMO SANIRALI S 75 MIO $ - VSI DAVKOPLAČEVALCI, SANIRANO, BREZ DOLGOV SMO JO PODARILI TUJCU IN DOMNEVNO JE NEZNANO KAM IZGINILO 300 MIO €; TOČEN ZNESEK BOMO MORDA IZVEDELI V REZPLETU ŠTEVILNIH TOŽB. GROZLJIVE SO UGOTOVITVE RAČUNSKEGA SODIŠČA, KI JE DETAJLNI PREGLED NAREDILO NA MOJO POBUDO, KI SEM JO PODAL PRED SKORAJ DVEMA LETOMA, KOT POSLANEC POSLANSKE SKUPINE SNS, DZ RS. TUDI AKTUALNA VLADA JE GLOBOKO VPLETENA. ZANIMIVA JE UGOTOVITEV DRŽAVNE PROTIKORUPCIJSKE KOMISIJE POD VODSTVOM DRAGA KOSA, KATEREGA SO ZAMENJALI Z DOVČERAJ DESNO ROKO KRESALOVE. ZAKAJ ŽE?
SPLOŠNO PLOVBO SMO SANIRALI S 75 MIO $ - VSI DAVKOPLAČEVALCI, SANIRANO, BREZ DOLGOV SMO JO PODARILI TUJCU IN DOMNEVNO JE NEZNANO KAM IZGINILO 300 MIO €; TOČEN ZNESEK BOMO MORDA IZVEDELI V REZPLETU ŠTEVILNIH TOŽB. GROZLJIVE SO UGOTOVITVE RAČUNSKEGA SODIŠČA, KI JE DETAJLNI PREGLED NAREDILO NA MOJO POBUDO, KI SEM JO PODAL PRED SKORAJ DVEMA LETOMA, KOT POSLANEC POSLANSKE SKUPINE SNS, DZ RS. TUDI AKTUALNA VLADA JE GLOBOKO VPLETENA. ZANIMIVA JE UGOTOVITEV DRŽAVNE PROTIKORUPCIJSKE KOMISIJE POD VODSTVOM DRAGA KOSA, KATEREGA SO ZAMENJALI Z DOVČERAJ DESNO ROKO KRESALOVE. ZAKAJ ŽE?
Pismo Pahorju
 |
| ALI BORUT VE KDO JE G. UTENKAR, G. SAJIČ? ČE NE VE, BO IZVEDEL NA MEDNARODNEM SODIŠČU! PAHOR NE REŠUJE SLOVENIJE, AMPAK POSKUŠA BITI VŠEČEN EUROPI IN EUROPSKIM LIDERJEM, NJEMU JE MALO MAR ZA SLOVENIJO, RAČUNA NA DOBRO SLUŽBO V BRUSLJU. |
Ankaranska c. 3, Koper
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
PREDSEDNIK VLADE G. BORUT PAHOR – osebna vročitev
Gregorčičeva 20, 1000 Ljubljana
Koper, 4.10.2010
Spoštovani Borut !
Dovolil si bom, da te tikam, ker sva bila na ti vedno, se oproščam če ti to ni ravno povšeči.
Svoje situacije ne bom razlagal podrobno ,ker ti je prava vzročna povezava teh dogodkov zelo dobro poznana.
Oba dobro veva, da sem zaprt z ukano in skrbno pripravljeno prevaro ter da za to ni pravega pravnega vzroka. Seveda bom moral to dokazati po pravni poti, niti ne na našem sodišču temveč v tujini. Naj vseeno poudarim!
Vzrok mojega pripora je Splošna plovba!
Ne bom dolgovezil in ne bom ti tratil časa, sporočam pa ti, da so zame samo dve možnosti:
1. Da se me neha maltretirati in se mi odpravi pripor, ki je nezakonit in nepotreben. S tem se mi omogoči, da vidim družino, bolno invalidno mamo, ki je za enkrat še živa (ne vem koliko časa še bo), da se branim iz prostosti in da do pravnomočnosti sodbe lahko uredim mojo načeto zdravstveno stanje. Nujno moram namreč na operativni poseg, katerega pa mi sodnica, ki ji je to naročeno ne dopusti. Nikomur nisem nič storil in nikogar ne ogrožam ter nikomur nič ne dolgujem. Moj dolžnik, ki je moj ovaditelj; z lažno ovadbo je moj stvarni dolžnik in za to so podpisane ustrezne listine in materialni in stvarni dokazi. Teh dokazov sodišče pri presoji in sojenju ni hotelo upoštevati. Torej ni res, da sem kadarkoli zahteval nekaj kar mi oz. nam poslovni partner ne bi bil dolžan!
2. Ostane mi pravna možnost. Razkritje vsega ozadja pri prodaji Splošne plovbe - poudarjam vsega ozadja! Vložili bomo tožbe in pritožbe na mednarodna sodišča. Ne bom poudarjal kdo, kaj in kako je vpleten v to zelo nezakonito in ne transparentno prodajo, ker ti je to zelo zelo dobro poznano. Oba veva, da je ta afera velikih razsežnosti in presega okvirje »Patrije«. Ni mi potrebno odgovarjat na to moje pismo lahko molčiš, kot si molčal do sedaj, vedi pa, da v tej zadevi nisem sam in da problem, ki ni majhen lahko rešimo samo dogovorno.
Sam lahko izgubim samo še življenje, čast, ponos, ugled in zdravje ste mi že vzeli.
Ostala mi je družina, neizmerna volja in ogromno prijateljev, ki me podpirajo. Lahko me še naprej držite zaprtega, kot žival v kletki, a vedi dragi Borut nič ne bo rešeno s tem, tudi če mene ne bo, bo ta problem uvidel luč pravice!Preveč nas je, ki delamo na tem - s srcem in z neizmerno voljo. Predlagam, da se usedemo in pogovorimo - še je čas Borut.
Lep pozdrav!
Prijatelj Srečko
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 26. januarja 2007
Gospod
France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Vlado Republike Slovenije pozivam, da zaradi zaščite nacionalnih interesov prepreči prodajo večinskega deleža družbe Splošna plovba d.o.o. Portorož nemškemu ladjarju Petru Doehleju.
Sredi februarja se bodo na skupščini zbrali delničarji Splošne plovbe in tudi Pomorske družbe, ki je 20 odstotna lastnica Splošne plovbe. Pomorsko družbo pa ima v lasti nemški ladjar Doehle, ki je že lani napovedal, da želi postati večinski lastnik Splošne plovbe. Na omenjeni skupščini Splošne plovbe bodo potrjevali predlog Slovenske odškodninske družbe (SOD), da se iz družbene pogodbe in statuta družbe črta predkupna pravica obstoječih delničarjev, kar sovpada z namero Soda za prodajo 30 odstotnega deleža.
S črtanjem predkupne pravice se bodo odprla vrata nemškemu ladjarju, ki se bo z nakupom večinskega deleža polastil uspešne slovenske ladjarske družbe. Večinski delež bo Doehleju omogočil, da bo izpeljal načrte o razprodaji najboljših in najbolj donosnih ladij, ki so v lasti Splošne plovbe. Te njegove namene je mogoče razbrati tudi v Poslovnem načrtu Splošne plovbe za leto 2001, ki je potrjen do leta 2007. V načrtu so za prodajo določene vse največje in najboljše ladje, ki dosegajo odlične poslovne rezultate! Zato bi bila njihova prodaja namerno povzročanje škode družbi.
Znano je, da omenjeni nemški ladjar deluje po principu sovražnega prevzemanja ladjarskih družb. V družbo vstopi kot volk v ovčji koži - razglaša se za rešitelja, v resnici pa je njegov namen zgolj potop družbe. V družbo ponavadi vstopi tako, da pokupi delnice po zelo nizkih cenah, prevzame posle, se razglasi za zastopnika delavcev, kot je to storil v Pomorski družbi, nato pa začne z uničevalnimi aktivnostmi. Ladje proda kot staro železo, pobere dobiček in družbo prepusti počasnemu umiranju. Pobere pa 4 odstotni direktni izkupiček vseh poslov. Prilasti si provizijo, ki jo dobi za sklenitev zavarovalnih premij.
Splošna plovba daje ladje v najem oziroma časovni zakup Doehlejevem podjetju Alios Men shipping po v naprej določeni fiksni ceni, zato družba ni upravičena do dobička, ki ga Doehlejevo podjetje prisluži z ladjami Splošne plovbe. To pomeni, da gre ves dobiček v Doehlejev žep.
Prav tako je znan njegov način kupovanja delnic Pomorske družbe, za katere je plačal zgolj 84 evrov. Delnice je skrito kupoval preko svoje družbe Instrainvest. S to družbo je bil poslovno povezan tudi tedanji direktor Pomorske družbe Vladimir Zevnik, ki je bil nekoč sindikalist v Splošni plovbi. Doehlejev pooblaščenec Velkavrh pa je še vedno prvi nadzornik Pomorske družbe. Pomorsko družbo je prejšnja vlada ustanovila kot družbo pooblaščenko, ker država kot lastnica Splošne plovbe delavcem skoraj tri mesece ni zmogla izplačati plače. Družba pooblaščenka bi morala skrbeti za interese delavcev, kar pa očitno vodstvo Pomorske družbe z Zevnikom na čelu ni zmoglo ali hotelo izvajati.
Da ne govorim na pamet, potrjuje priložena kazenska ovadba, ki jo je na Hrvaškem zoper predstavnike Doehlejeve družbe vložilo združenje malih delničarjev Jadroplova iz Splita. Tudi v omenjeni hrvaški družbi je Doehle izpeljal črn scenarij, ki ga je prakticiral tudi v drugih delih Evrope. Zdaj pa ga namerava uresničiti še v Splošni plovbi. Seveda v kolikor mu bo slovenska država omogočila nakup večinskega deleža.
Ob dejstvu, da namerava Vlada Republike Slovenije tako širokosrčno prepustiti ponos slovenskega ladjarstva tujcu s škodljivimi nameni, je nenavadno, da lastnik 24,25 odstotnega deleža nima predstavnika v nadzornem svetu Splošne plovbe.
Vlada Republike Slovenije naj Državnemu zboru predlaga tudi, da se na spisek preiskovanih podjetij v okviru Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe d.d. in Slovenske odškodninske družbe d. d. v gospodarskih družbah doda tudi Splošna plovba d.d. Ob tem bi bilo potrebno zaslišati nekdanje vodstvo in raziskati klientelizem in korupcijo pri sklepanju škodnih pogodb za družbo, ki pa se nadaljuje tudi pod sedanjim vodstvom, čeprav g. Bandelj zanika vpletenost pri podaji deleža Splošne plovbe nemškemu ladjarju.
Vlado Republike Slovenije zato še enkrat pozivam, naj ob prodaji deleža Slovenske odškodninske družbe nemškemu ladjarju Doehleju nikakor ne dovoli sovražnega prevzema Splošne plovbe. Pričakujem, da bo Vlada preverila tudi kazenske ovadbe, ki jih zoper nemškega ladjarja oziroma predstavnike njegove družbe v drugih evropskih država vlagajo opeharjeni delničarji. Ob prodaji deleža SOD-a in KAD-a naj Vlada Republike Slovenije upošteva predvsem nacionalni interes!
Vlada lahko zaradi škodljivega delovanja v podjetju, nemškega ladjarja izključi in izplača. Takšna izključitev družbenika je splošno znan princip v delniških družbah, kadar nekdo sklepa škodljive pogodbe za družbo, zato bi bilo takšno ravnanje Vlade Republike Slovenije zaradi zaščite nacionalnih interesov popolnoma v skladu s poslovnim pravom.
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Priloge:
- dopis združenja malih delničarjev
- kazenska prijava
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 19. februarja 2007
Gospod
France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Dne 12. 2. 2007 je potekala skupščina družbe pooblaščenke v Splošni plovbi d.o.o., ki je na predlog večinskega lastnika družbe Istrainvest d.o.o., katere lastnik je Peter Doehle, odločala o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki.
Predvidena dokapitalizacija je bila predlagana izključno v korist družbe Istrainvest, ki je že pred tem na netransparenten način prišla do večinskega lastništva. Če upoštevamo le vrednost deleža Splošne plovbe, ki jo je pri prodaji iztržila Banka Koper, in sorazmerni del pripadajočega dobička iz leta 2006, je najnižja možna vrednost ene delnice Pomorske družbe 232 EUR. Istrainvest bi po predlogu uprave - direktorja g. Jochena Doehleja (hkrati tudi direktorja Istrainvesta) in s soglasjem nadzornega sveta te delnice pridobila po 87,63 EUR, kar pomeni le dobrih 37 odstotkov zgoraj ocenjene vrednosti. Po tako izvedeni dokapitalizaciji bi vrednost delnic Pomorske družbe padla najmanj za 25 odstotkov.
Ne glede na to, je uprava Splošne plovbe d.o.o. preko svojega pooblaščenca g. Miroslava Grče (direktorja računovodstva v Splošni plovbi in hkrati tudi člana nadzornega sveta Pomorske družbe) podprla namero Istrainvesta in glasovala ZA predlagano dokapitalizacijo. S tem je znižala vrednost svoje naložbe v Pomorsko družbo za 25 odstotokov. Kot imetnica 4.586 delnic je bila Splošna plovba oškodovana za najmanj 260.000 EUR.
G. Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, je izjavil, da Splošna plovba potrebuje denar za nove ladje in razvoj, zato svojih sredstev ne more namenjati za kupovanje svojega lastnika, ker bi bilo to nesmiselno, in da bi Pomorsko družbo morali dokapitalizirati sedanji delničarji, če tega ne bi storil Istrainvest. Te njegove izjave kažejo na to, da uprava Splošne plovbe najverjetneje sploh ne ve, o čem se je glasovalo.
Odprta dokapitalizacija namreč pomeni, da vsak delničar lahko dokapitalizira družbo, ne pa tudi, da jo mora. Splošna plovba bi imela v primeru, če bi se za to seveda odločila, možnost vplačati največ 343.000 EUR, kar je glede na ceno ladij (čez 30 mio USD) zanemarljiv znesek. Poleg tega Splošna plovba že več kot leto dni ni kupila nobene ladje in je uprava že s tem pasivnim delovanjem družbi povzročila velik izpad dobička.
Glede na vse našteto, se poraja vprašanje, ali je uprava Splošne plovbe glasovala samostojno ali morda celo po navodilu nekoga tretjega.
Hkrati pa obstaja sum oškodovanja državnega premoženja, zato Vladi Republike Slovenije predlagam, naj nemudoma razreši vodstvo Splošne plovbe ter proti odgovornim osebam sproži kazenski pregon. Računsko sodišče pa naj takoj opravi pregled pravilnosti prodaje deleža Splošne plovbe.
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 11. januar 2008
Gospod
France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE
MINISTRU ZA FINANCE REPUBLIKE SLOVENIJE
V želji, da bi bil minister za finance Republike Slovenije o prodaji Splošne plovbe d.o.o. korektno obveščen z vseh strani, ga želim obvestiti o tem, kdo so tisti, ki bodo takrat, ko njega morda ne bo več v Vladi Republike Slovenije, upravljali s Splošno plovbo d.o.o. Portorož, največjim (nekdaj) slovenskim ladjarjem.
Bivša in sedanja uprava Splošne plovbe d.o.o. sta v resnici samo krinka za tiste, ki že več kot trideset let dejansko upravljajo Splošno plovbo d.o.o. Član nadzornega sveta te družbe je bil najmanj od leta 1999 in tudi v času prodaje deležev Splošne plovbe d.o.o. v lasti paradržavnih skladov, gospod Jože Utenkar, čigar opis upravljanja Splošne plovbe d.o.o., kot je bil objavljen ob 20 letnici družbe, je priložen temu dopisu. Zanimivo je tudi, da navedeni gospod Jože Utenkar v Splošni plovbi d.o.o. še vedno aktivno zaseda pomembne funkcije. In ravno zaradi takih naj bi sedanja Vlada Republike Slovenije prodajala državno premoženje!
Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem ali bo v tako imenovanih "tajkunskih preiskavah" preverili tudi največjo krajo državnega d.o.o. premoženja na Primorskem, to je prodaja državnega deleža Splošne plovbe Portorož tujcu in enormno bogatenje posameznikov tudi v času, ko je Splošna plovba d.o.o. bila v finančnih težavah? Takrat so si nekateri nagrabili ogromno premoženje, zato Vas sprašujem, ali se bo preveril izvor premoženja za gospoda Zevnika, Bandelja, Krejačiča, gospoda Utenkarja, povezavo sodstva in drugih vpletenih odredbodajalcev?
Ker se Vlada Republike Slovenije konstantno izgovarja, da pri nadzoru in postopkih prodaje državnih deležev nima nič in glede na to, da vemo, da so kadri oziroma direktorji imenovani s strani Vlade Republike Slovenije, ministra za finance Republike Slovenije obveščam, da smo v Poslanski skupini SNS vložili kazensko ovadbo zoper hudodelsko združbo po 1. odstavku 297. člena in prijavili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 1. in 2. odstavku 244. člena Kazenskega zakonika.
Ministra za finance Republike Slovenije pozivam, da končno odpre oči in ukrene kaj, dokler je še čas, da Splošno plovbo vrnemo v slovenske roke!
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Priloge:
- izpisek iz Sodnega registra z dne 18.12.2006
- izpisek iz Sodnega registra z dne 08.12.2000
- kopija intervjuja z g. Jožetom Utenkarjem iz publikacije ob 20 letnici Splošne plovbe d.o.o.
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 1. april 2008
Gospod
France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
Obravnava Poročila nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe d.d. na današnji seji Državnega zbora Republike Slovenije jasno kaže na nepripravljenost Vlade Republike Slovenije po zagotavljanju transparentnosti pri prodaji državnih deležev podjetij.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke želimo ponovno opozoriti na največje oškodovanje družbenega premoženja na Primorskem, in sicer prodajo družbe Splošna plovba d.o.o., katero je domnevno na pol privaten način vodil gospod Andrej Bajuk osebno, saj je bila pogodba podpisana v prisotnosti notarja, v njegovi ministrski pisarni.
Na podlagi dostopnih informacij ocenjujem, da prodaja Splošne plovbe d.o.o. vsekakor ni potekala transparentno. Kljub večkratnim pozivom ni mogoče dobiti, niti na vpogled, sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pa čeprav je to zahtevala tudi informacijska pooblaščenka. Razpis in prodaja deleža Splošne plovbe d.o.o. sta bila vodena s strani SODa in KADa, predvsem direktorja SODa, gospoda Pogačnika tako, da ni bila dosežena najvišja možna cena, prav tako ni bil izbran najboljši možni ponudnik.
Že takoj po prenosu državnega deleža na SOD, je slednji na skupščini Splošne plovbe predlagal in dosegel zamenjavo nadzornega sveta družbe. Predsednik nadzornega sveta je postal gospod Anton Kariž, ki je bil pred tem dolgoletni sekretar Splošne plovbe in eden izmed direktorjev njene hčerinske družbe Genshipping. Gospod Kariž je le 10 dni pred "upokojitvijo" vodilne ekipe Splošne plovbe, leta 2002, pod pretvezo reševanja likvidnostnega stanja sodeloval pri prodajah ladij Splošne plovbe nemškemu ladjarju Petru Doehlju. Omenjene posle je torej dobro poznal. Samo po sebi se postavlja logično vprašanje okoriščanja posameznikov na račun družbenega premoženja, saj temu početju ne moremo reči naključje. Vsekakor je bolj verjetna razlaga, da je šlo za premišljena in načrtovana ravnanja predstavnikov SODa.
Po objavi razpisa za prodajo, SOD in KAD nista dovolila skrbnega pregleda poslovanja družbe Splošna plovba d.o.o. Ob tem lahko upravičeno sklepamo, da je prodajalec želel ohraniti dogovorjeno nižjo ceno za že vnaprej izbranega kupca.
Poteze gospoda Pogačnika so privedle do situacije, v kateri je Slovenija ostala brez nacionalnega ladjarja, poleg tega je omenjeni gospod oškodoval SOD najmanj za znesek, ki je enak koraku na dražbi, to pa v konkretnem primeru znaša kar pol milijona evrov oziroma tričetrt milijona dolarjev.
Odprto ostaja tudi vprašanje, v kateri fazi je obstala revizija poslovanja Splošne plovbe za obdobje zadnjih pet let. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pričakujemo, da bo SOD Državnemu zboru Republike Slovenije izročil podrobno poročilo o tem. Vlado Republike Slovenije sprašujem, ali je revizijsko poročilo sploh že izdelano? Ali je to poročilo popolno, ter kakšne so ugotovitve iz poročila. V primeru, da je SOD revizijsko poročilo že prejel, me zanima, zakaj o tem ni obvestil javnosti in ji pojasnil, kaj se je v Splošni plovbi v tem obdobju dogajalo?
Gospod Pogačnik, kot direktor SODa, ni zaščitil državnega premoženja pred prodajo, niti ga ne ščiti sedaj, ko je država še vedno več kot 25-odstotni lastnik Splošne plovbe d.o.o.. Obnaša se tako, kot da je preostali državni delež že v lasti Doehle-ja, torej naj sam pojasni, ali je temu res tako. Splošna plovba kupuje ladje od Doehleja in to po nerazumno visokih cenah, člani nadzornega sveta, ki jih je imenoval SOD, pa iz nadzornega sveta odstopajo. Morda zaradi nestrinjanja?
Poslanci Slovenske nacionalne stranke od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da podrobno preuči prodajo Splošne plovbe d.o.o. in ugotovi morebitno vpletenost odgovornih oseb! Obenem zahtevamo, da se še enkrat preveri njihovo premoženjsko stanje, ter da se zaščiti tudi male delničarje Pomorske družbe, kot družbe pooblaščenke v Splošni plovbi d.o.o.
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 8. julij 2008
Gospod
France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE
MINISTRU ZA FINANCE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, zakaj v Odloku o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2006 in 2007 (v nadaljevanju Odlok) niso objavljena tudi imena in vrednosti hčerinskih podjetij Splošne plovbe?
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je šlo pri sprejemu omenjenega Odloka za zavestno zavajanje poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, saj je Ministrstvo za finance Republike Slovenije objavilo zgolj vrednost družbe Splošna plovba, ne pa tudi vrednost drugih hčerinskih podjetij, ki pa predstavljajo skupno vrednost Splošne plovbe. Tako je v odloku navedena le 20 % vrednost podjetja, na kateri je temeljila tudi prodaja. Zakaj je torej minister za finance Republike Slovenije javno zavajal poslance pri navajanju nepopolnih podatkov? Kolikšna škoda je pri tem nastala in kakšni bodo ukrepi?
Realna vrednost družbe Splošna plovba je razvidna iz konsolidirane bilance in nerazumljivo je, da se v istem Odloku pri drugih podjetjih navaja podjetja, ki imajo manj kot 1 % delež, pri Splošni plovbi pa tega podatka ni navedenega. Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, zakaj pri prodaji Splošne plovbe ni vztrajal na spoštovanju Zakona o javnih financah?
Zakon o javnih financah v 80.c členu namreč določa, da se pred prodajo imenuje komisija za izvedbo in nadzor prodaje premoženja. V imenu prodaje kapitalskih naložb, država imenuje predsednika komisije, za kar je v zakonu eksplicitno določen minister za finance Republike Slovenije. Pri tem se postopek prodaje lahko izvede, če je predmet prodaje vključen v Odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja.
80.d. člen Zakona o javnih financah opredeljuje izvedbo postopka prodaje posameznega predmeta, posamezni program prodaje pa mora obsegati opredelitev ciljev in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo s prodajo ti cilji doseženi, pravni temelj prodaje, opis predmeta prodaje, opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in razloge, s katerimi se utemeljuje, da je izbrana metoda ustrezna za dosego ciljev prodaje in obrazložitev pripravljalnih dejanj.
Od ministra za finance Republike Slovenije zahtevam, da mi vse omenjene listine, vključno z zapisniki, dostavi v pregled, saj je kot minister objektivno odgovoren za postopek prodaje državnega premoženja.
Nadalje sprašujem ministra za finance Republike Slovenije, zakaj ni ustavil postopka dražbe, ki je bila izvedena v neskladju z omenjenim Zakonom o javnih financah? Zakon o javnih financah v 80. f členu namreč določa prodajo podjetij na podlagi enakopravnega obravnavanja ponudnikov, kar pa, zaradi onemogočanja pregleda poslovanja družbe, dražiteljem ni bilo zagotovljeno! Nadalje omenjeni člen v drugi točki določa, da se mora prodajalec opredeliti za prodajo ene od zakonsko določenih metod. Pri prodaji Splošne plovbe, pa se je SOD med samo prodajo odločal enkrat za eno metodo, drugič za drugo. Minister za finance Republike Slovenije je zavajal, ko je trdil, da bo najboljši ponudnik imel možnost nakupa Splošne plovbe po zbiranju ponudb v zaprtih kuvertah, skladno z razpisom in po ponovnem pozivu za dopolnitev ponudb. Zanima me, zakaj je bilo SOD-u naročeno, da se, po evidentiranem najboljšem ponudniku, ravna v nasprotju z 80. f členu Zakona o javnih financah?
Ministru za finance Republike Slovenije je verjetno poznan statut SOD-a, zato ga sprašujem, zakaj skladno s 14. členom omenjenega statuta ni vztrajal pri spoštovanju zakonodaje, saj bi SOD pri prodaji kapitalskih naložb moral upoštevati kriterij, kot je naveden v njem? 14. člen statuta SOD-a namreč pravi, da, če knjižna vrednost kapitalske naložbe po zadnji letni revidirani bilanci stanja, presega petkratnik revaloriziranega ustanovitvenega kapitala družbe, se smiselno upošteva načine prodaje, ki so predpisani za prodajo kapitalskih naložb države. Ustanovitveni kapital družbe je naveden v 6. členu statuta SOD-a in znaša 166.917,04 EUR. Petkratnik tega bi znesel bistveno manj kot milijon evrov, večinski delež Splošne plovbe pa je bil prodan za več kot 50 milijonov evrov, kar pa predstavlja, zaradi zgoraj navedenih podatkov le 20 % realni delež vrednosti celotne družbe.
Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, ali bo prodajo zaradi omenjenih svinjarij razveljavil?
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 11. februarja 2009
Dr. Pavel Gantar
Predsednik
Državnega zbora
Zadeva: Pisno poslansko vprašanje
V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s prodajo in poslovanjem Splošne plovbe, ki ga naslavljam na Vlado Republike Slovenije.
S spoštovanjem!
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
V prilogi:
- pisno poslansko vprašanje
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo že v prejšnjem mandatu večkrat opozorili na sporno poslovanje in odprodajo družbe Splošna plovba d.o.o.. Postopek odprodaje je kljub vsemu stekel in samo prodajo je domnevno na čuden način vodil osebno tedanji finančni minister gospod Andrej Bajuk, saj je bila pogodba podpisana v prisotnosti notarja, v njegovi ministrski pisarni. Poteze vpletenih pri odprodaji omenjenega podjetja so privedle do situacije, v kateri je Slovenija ostala brez nacionalnega ladjarja, novi lastnik podjetja pa je tako postal nemški ladjar Peter Döehle.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke že več let opozarjamo na nastalo situacijo pristojne institucije, tako Preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja v Državnem zboru, Kosovo komisijo za preprečevanje korupcije in pristojne organe pregona (tožilstvo, računsko sodišče). Vendar se vse do danes ni zgodilo nič. Nastala situacija kaže na to, da našteti organi ne delujejo ter vztrajno ignorirajo naša opozorila, ki kažejo na hude nepravilnosti in zlorabe institucij. Še posebej moram opozoriti na nedelovanje slovenskega tožilstva in slovenskih sodišč.
O vsej navedeni problematiki je bil podrobno seznanjen tudi generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, mag. Milan M. Cvikl. Ugotovitvene sklepe smo sprejeli tudi na Komisiji za nadzor proračuna Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer v prejšnjem sklicu. Sklepi niso bili realizirani, ker SOD ignorira zahtevo, ki mu je bila jasno podana. Splošna plovba ima nešteto tožb, tožen je tudi direktor SOD-a.
Vlado Republike Slovenije zato sprašujem, zakaj državni organi molčijo? Zakaj se gospodarski kriminal tolerira? Ali je to v skladu z načelom pravne države? Ali bo Vlada Republike Slovenije razveljavila nekorektno prodajo državnega deleža v podjetju Splošna plovba, ki je bil nezakonito voden preko SODA in KADA?
Od vsega začetka je obstajala volja slovenskega gospodarstva po nakupu deleža v Splošni plovbi, vendar so bili vsi, ki so izražali to voljo, diskvalificirani, in to na zelo grob način!
Splošno plovbo je Republika Slovenija poskušala sanirati z ogromnimi sredstvi iz državnega proračuna in v ta namen smo v Državnem zboru sprejemali poseben zakon. Po sanaciji pa smo podjetje odprodali. Zaključek zgodbe je enormno bogatenje nekaterih vpletenih posameznikov in številna odpuščanja v Splošni plovbi.
Kdaj bo država popravila krivice, ki so storjene številnim slovenskim pomorščakom? Kdaj bomo Slovenci zopet postali pomorski narod? Ali bo Vlada Republike Slovenije zmogla toliko načelnosti in vrnila Splošno plovbo v slovenske roke?
Vlado Republike Slovenije sprašujem, kaj bo storila v navedenem primeru? Ali bo pustila, da ostanejo nepravilnosti in goljufije pri prodaji Splošne plovbe neraziskane? Glede na navedeno, Vlado Republike Slovenije pozivam k zaščiti odprodaje vseh slovenskih podjetij v državni lasti in katerih ima država svoj delež!
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 19. maja 2009
Dr. Pavel Gantar
Predsednik
Državnega zbora
Zadeva: Pisno poslansko vprašanje
V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s preiskavo v podjetju Splošna plovba d.o.o., ki ga naslavljam na ministra za pravosodje, g. Aleša Zalarja.
S spoštovanjem!
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
V prilogi:
- pisno poslansko vprašanje
- dopis predsednika Komisije za preprečevanje korupcije
- organigram
PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE
MINISTRU ZA PRAVOSODJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Ministra za pravosodje sprašujem, kako je mogoče, da se tožbe, ki so vložene zoper podjetje Splošna plovba d.o.o., Portorož, sploh ne obravnavajo?
Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije nakazujejo na potrebo po nujnem ukrepanju tožilstva, ki bi lahko že zdavnaj ukrepalo in začelo sodni postopek!
Iz postopkov v zvezi s podjetjem Splošna plovba, ki so vodeni na sodišču v Kopru, je jasno vidna pristranskost navedenega sodišča. Zaradi družinskih povezav predsednice sodišča in pravnega zastopnika podjetja, lahko utemeljeno dvomimo v objektivnost odločitev sodišča. S podjetjem Splošna plovba je poslovno povezan celo sin predsednice sodišča. Naklonjenost sodišča podjetju Splošna plovba se na eni strani kaže v prioritetni obravnavi zadev, ki so v interesu podjetja, po drugi strani pa v odlaganju reševanja tožb zoper podjetje Splošna plovba.
V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pričakujemo, da bo minister za pravosodje vzpostavil takšne razmere, ki bodo omogočale korektno razsojanje in ki bodo obenem onemogočale oziroma preprečevale »okužbo« sodnikov v posameznih zadevah, za katere so pristojni. V zvezi s postopki povezanimi s Splošno plovbo, pa glede na zgoraj navedeno menimo, da bi bilo za sojenje potrebno, kot pristojno, določiti drugo sodišče, ne pa eksplicitno koprsko.
Ministra za pravosodje sprašujem tudi, ali je seznanjen s sumom organov za notranje zadeve, da je v domnevno hudodelsko združbo vpleteno tudi sodišče v Kopru (prilagamo organigram) ter kakšne ukrepe namerava sprejeti za razrešitev navedene problematike?
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Ljubljana, 21. decembra 2007
Gospod
Dr. France Cukjati
Predsednik
Državnega zbora Republike Slovenije
PISNA POSLANSKA POBUDA
MINISTRU ZA PRAVOSODJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Franc Testen je včeraj odredil službeni nadzor na koprskem sodišču. V Poslanski skupini SNS to potezo pozdravljamo, še posebej zaradi strašanskega pomanjkanja nadzora nad delom sodišč in sodnikov samih ter ob dejstvu, da imajo le - ti trajni mandat in si zato lahko privoščijo tudi nekvalitetno in domnevno nezakonito delo.
Zato ministra za pravosodje Republike Slovenije pozivam, naj predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, gospodu Testenu naloži tudi dolžnost pregleda vseh zadev v zvezi s Splošno plovbo.
Dejstva, ki kažejo na sum obstoja organizirane hudodelske združbe, namreč narekujejo nujnost podrobnejšega nadzora zlasti nad delom Višjega sodišča Republike Slovenije v Kopru. V primeru Splošne plovbe je Okrožno sodišče Republike Slovenije v Kopru povsem korektno razsojalo, medtem, ko je Višje sodišče Republike Slovenije v Kopru, čigar predsednica je Joža Velkavrh, vedno razsodilo v prid Splošne plovbe, katere pravni zastopnik je gospod Gregor Velkavrh, bivši predsednik koprskega sodišča in mož omenjene predsednice.
V prilogi vam pošiljamo pregled suma klientelističnega delovanja koprskega sodišča, hkrati pa vam pošiljamo tudi pregled domnevne hudodelske združbe, ki je domnevno na nezakonit in netransparenten način v največji možni meri oškodovala Splošno plovbo Portorož, kar velja za krajo stoletja. To podjetje so namreč davkoplačevalci na podlagi posebnega zakona sanirali s proračunskimi sredstvi v višini 75 milijonov dolarjev. Zaradi neizplačanih plač delavcem je bila povsem korektno ustanovljena družba pooblaščenka, ki je dala lastniško pravico delavcem. Kasneje pa je vodenje te družbe prevzel njen nekdanji sindikalist, ki pa je s pomočjo sodstva in uradne oblasti družbo prodal nemškemu ladjarju Doehleju, ki je postal pravni zastopnik delavcev. Vse povezave so opisane v priloženem organigramu (hobotnica).
Zahtevam, da minister za pravosodje Republike Slovenije navedeno posreduje gospodu Testenu za lažjo orientacijo pri opravljanju službenega nadzora. V Poslanski skupini SNS pa bomo v ponedeljek, 24. decembra 2007, kazensko ovadili direktorja SOD-a, ki naj bi omenjeni združbi nudil ves tehnični suport.
Čudi pa nas, da kriminalisti in Računsko sodišče Republike Slovenije še vedno kljub našim opozorilom in opozorilom Komisije za preprečevanje korupcije in tožilstva niso ukrepali, četudi bi morali ukrepati že po službeni dolžnosti.
Zato me zanima, kdaj bodo ukrepali?
Srečko Prijatelj
Poslanec SNS
Priloge:
- organigram
- opis suma klientelizma
Organigram vseh akterjev v primeru Splošne plovbe
če pozorno pogledate, lahko vidite, da je družina Veklavrh posredna lastnica Splošne plovbe, preko Gregorja Veklavrha in sina Velkavrhovih, ki je lastnik Navigatorja d.o.o. . Jožica Velkavrh pa je predsednica višjega sodišča v Kopru, kjer padajo vsi postopki v zvezi s Splošno plovbo in sem jaz dobrodošla stranka.
Priloga k poslanski pobudi: Sum klientelizma:
I. SUM KLIENTELIZMA PRI DELOVANJU SODIŠČA V KOPRU
Udeleženi:
- odvetnik g. Gregor Velkaverh, bivši predsednik koprskega sodišča,
- Okrožno sodišče v Kopru, katerega predsednik je bil g. Bogomir Horvat,
- Višje sodišče v Kopru, katerega predsednica je žena g. Velkaverha ga. Joža Velkaverh.
1. Izdaja začasne odredbe glede zadržanja dokapitalizacije
a) Okrožno sodišče je dne 01.03.2007 izdalo sklep, s katerim je ugodilo zahtevi predlagatelja in prepovedalo Pomorski družbi izvedbo dokapitalizacije. Sodišče je v obrazložitvi citiranega sklepa med drugim navedlo, da materialna predpostavka stvarne upravičenosti izključitve prednostne pravice ostalih delničarjev v Pomorski družbi pri izvedbi dokapitalizacije ni bila izkazana s stopnjo verjetnosti, temveč bi se isti cilj – dokapitalizacija Pomorske družbe, lahko dosegel tudi brez izključitve prednostne pravice;
b) zoper zgoraj navedeni sklep o izdani začasni odredbi je Pomorska družba d.d. preko odvetniške pisarne Starman&Velkaverh vložila ugovor, ki ga je naslovno sodišče dne 30.03.2007 zavrnilo kot neutemeljenega in potrdilo svoj sklep z dne 01.03.2007;
c) zoper ta sklep je Pomorska družba d.d. sedaj direktno preko odvetnika g. Gregorja Velkaverha vložila pritožbo na Višje sodišče v Kopru, ki je dne 11.05.2007 pritožbi ugodilo in razveljavilo začasno odredbo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obrazložitvi sodbe, ki je pomenila pravo »pravno presenečenje«, glede na že izdano začasno odredbo in njeno obrazložitev, je Višje sodišče zapisalo, da gre za stvarni vložek, ki predstavlja konverzijo terjatve enega izmed delničarjev – družbe Istrainvest d.o.o. – v lastniški delež družbe, ki nima sredstev za vračilo kredita. Pri tem je potrebno opozoriti na ključno dejstvo, da Višje sodišče kot dokaza sploh ni upoštevalo niti prebralo posojilne pogodbe in ki je bila temeljni pogoj za izvedbo dokapitalizacije s konverzijo terjatve v lastniški delež. V navedeni pogodbi je namreč jasno zapisano, da Pomorska družba d.d., dobljenega kredita v nobenem primeru ne more vrniti in je bila zato že na začetku dogovorjeno, da se bo kredit konvertiral v lastniški delež, kar pa je pravno povsem nedopustno in nezakonito in pomeni izigranje preostalih malih delničarjev Pomorske družbe d.d. na račun enega izmed njih – družbe Istrainvest d.o.o., ki jo zastopa g. Gregor Velkaverh;
d) v ponovnem odločanju na prvi in drugi stopnji je bila zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena.
e) Pomorska družba d.d. poleg tega v svojih vlogah večkrat navaja, da nima sredstev za vračilo kredita in da bo zato njeno poslovanje ogroženo (sodišče kljub večkratnim pozivom ni želelo vpogledati v t.i. posojilno pogodbo in preveriti način vračila), Višje sodišče v Kopru pa se teh navedb oklepa z vsemi močmi in namesto, da bi uprava Pomorske družbe d.d. in nadzorni svet, katerega predsednik je g. Gregor Velkaverh, odgovarjala za to, da je s sklenitvijo pogodbe ogrozilo poslovanje družbe (kot sama navaja!), ji Sodišče v Kopru dopušča in priznava neresnične in zavajajoče trditve in s tem omogoča realizacijo načrtovanega oškodovanja malih delničarjev v korist delničarja Istrainvest d.o.o.
2. vpis člana nadzornega sveta v sodni register
a) Okrožno sodišče v Kopru je pri Pomorski družbi, d.d., dne 20.09.2007 kot novega člana nadzornega sveta družbe vpisalo g. Wulferta Georga Hermanna Kirsta iz Bleickenallee, 24, Hamburg, Nemčija, za kar je predlog vložil g. Gregor Velkaverh
b) priložena izjava, da ni zadržkov za njegovo imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1, sploh ni bila notarsko overjena, kot je to zahtevano v 2. točki prvega odstavka 5. člena uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register, ki je bila v Uradnem listu RS št. 43/2007 objavljena že dne 18.05.2007.
c) zoper navedeni sklep je bila dne 16.10.2007 vložena pritožba na Višje sodišče v Kopru, ki pa vse do danes še ni odločilo o pritožbi.
3. vpis sprememb družbenikov v sodni register
a) Okrožno sodišče v Kopru je pri Splošni plovbi d.o.o., dne 30.08.2007 na podlagi priložene kupoprodajne pogodbe, pri podpisu katere je kot pravni zastopnik novega družbenika sodeloval g. Gregor Velkaverh, vpisalo spremembe družbenikov, čeprav je to v izrecnem nasprotju s petim odstavkom 697. člena ZGD-1,
b) Okrožno sodišče v Kopru navedeni člen ZGD-1 pozna in v enakih primerih pri drugih družbah ne dovoli vpisa sprememb družbenikov.
4. zavrnitev vpogleda v dokumentacijo Splošne plovbe d.o.o.
a) Okrožno sodišče se je v zadevi glede vpogleda predlagatelja v dokumentacijo Splošne plovbe d.o.o., katere pravni svetovalec in predsednik skupščine je g. Gregor Velkaverh, na podlagi odgovora Splošne plovbe d.o.o., v katerem je ta navajala, da želi predlagatelj zaradi zainteresiranosti za nakup deleža opraviti pregled poslovanja, odločilo, da je predlagatelj dovolj seznanjen s poslovanjem družbe in zavrnilo izdajo začasne odredbe.
b) Višje sodišče v Kopru je sklep potrdilo in ga Okrožnemu sodišču dostavilo šele čez več kot en mesec - točno na dan dražbe za prodajo deležev.
II. DIREKTORJU POMORSKE DRUŽBE D.D. G. JOCHENU DOEHLEJU IZREČENA
GLOBA
Zoper Pomorsko družbo d.d. in njeno odgovorno osebo je bil že v mesecu juniju 2007 sprožen postopek zaradi prekrška po ZGD-1.
Prvostopenjski organ je sedaj kršitelja in njeno odgovorno osebo zaradi kršitve ZGD-1 kaznoval s plačilom denarne kazni v okviru predvidenih zneskov.
Kazenska ovadba:
OPOZARJALI SMO TOŽILSTVO IN SODSTVO, DA JE PETER DEHLE TAKO GOLJUFIJO SPELJAL PREDHODNO V JAGROPLOVU IN JE BILA KRAJA SPLOŠNE PLOVBE SAMO COPY PASTE - DOKUMENT TO DOKAZUJE.
 | |
|
Zavrnitev pritožbe. POZOR tožilka je ista, kot pri sedanjem pregonu v primeru Mikuž, VENDAR JE TOKRAT MIKUŽA OBRAVNAVALA KOT OŠKODOVANCA. Vse skupaj je bolj izgledalo, kot da ima Marjan Mikuž dva odvetnika.
Redna seja DZ RS, pogovor med K. Kresal in S. Prijateljem
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. O predlogu poslanke gospe Jerajeve, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministrice za notranje zadeve na njeno poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v sredo, 15. julija, v okviru glasovanj. Srečko Prijatelj bo postavil prav tako poslansko vprašanje ministrici za notranje zadeve. Prosim.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik! Spoštovana ministrica.
Na začetku želim povedati, da ne bo pomote, da ne dvomimo v Slovenski nacionalni stranki v vašo strokovnost, načelnost in principialnost, pa vendar v zvezi s skopim odgovorom, ki ste mi ga dali v povezavi s Splošno plovbo, vas sprašujem tu javno: Ali je policija vzela pod drobnogled tudi generalno tožilko Barbaro Brezigar, ker je dejansko seznanjena s konfliktom interesov tudi policija?
Barbara Brezigar je prejela tudi ovadbo, ki jo je zavrgla. Za kaj gre? Temeljno načelo pri izvedbi prodaje državnega premoženja je načelo odplačnosti, določeno v zakonu o javnih financah, 80.b člen. Navedeni člen izrecno določa, da finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine ni dovoljeno odtujiti neodplačno. Odplačno pa samo pod pogoji, ki jih določa zakon o javnih financah.
8. 6. je Vlada Republike Slovenije pod "zaupno" sprejela sklep, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in z namenom zagotovitvi odškodnine žrtvam vojnega nasilja prenese neodplačno ta delež na Sod. Še isti dan je kar v pisarni gospoda ministra, takratnega presvetlega Bajuka, bil sestavljen notarski zapis, ki govori, isti dan, poudarjam, isti dan da je bilo sklenjeno, da se to prenese na omenjeno družbo in da Republika Slovenija s to pogodbo neodplačno odstopa svoj poslovni delež Splošne plovbe v višini toliko in toliko ustreznemu organu. Gospod Kos ugotavlja, da ta sredstva niso bila namensko porabljena in da sta bili več kot samo dve prijavi oziroma kazenski prijavi. Dosedanje ugotovitve v določeni meri potrjujejo vaše navedbe in potrjujemo vam, da so na policijski upravi Koper prejeli več kazenskih ovadb. Vi mi odgovarjate, da samo dve. Rad bi vedel, ali je vse to, kar vam navajam, zakon in tudi odlok o programu odprodaje državnega deleža, ki določa pogoje, da se Splošna plovba proda, sprejet 22.12., ničen dokument.
Pa še nekaj bi vas rad vprašal v zvezi s tem: Če je temu tako, zakaj sprejemamo zakone? In če je Vlada kršila, pač v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo, in je Državni zbor Republike Slovenije tudi določil program prodaje finančnega deleža, če je kršila vse to, kje so odgovorne osebe?
Zanima me: Ali boste po službeni dolžnosti sedaj in danes, ko sem vam to povedal, izvršili kazenski pregon? Lepo prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
KATARINA KRESAL: Hvala lepa. Očitno gre, sploh na strani opozicije, za neko globalno nerazumevanje tega, kaj minister za notranje zadeve sme in kaj ne. Jaz ne vodim in ne vršim kazenskega pregona. To opravljajo organi odkrivanja kaznivih dejanj in organi pregona, kasneje se zadeva prestavi na sodišče.
Name ste že naslovili vprašanje v zvezi s Splošno plovbo. Dala sem vam pojasnila, ki vam jih v svojstvu ministrice za notranje zadeve lahko dam. To, da sta bili prejeti dve kazenski ovadbi, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, in da je policija z ovadbo seznanjena in je o tem seznanila tudi Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Operativnih podatkov o tem, kako poteka preiskava, vam ne morem razkrivati, ker za to nisem pristojna, niti jih ne poznam, ker z operativnimi postopki ne smem biti seznanjena. Postopek usmerja državno tožilstvo in tudi to je pristojno za dajanje vseh pojasnil v zvezi s potekom. Nikakor vam ne morem dajati pravnih klasifikacij ali ocen tega, kaj je, kaj ni in kaj se bo ugotovilo v tem postopku. Lahko vam pa še enkrat potrdim, da policija v predkazenskem postopku obravnava več sklopov sumov kaznivih dejanj, povezanih z gospodarsko družbo Splošna plovba, in tudi drugih povezanih pravnih oseb. Glede na krajevno pristojnost in usmerjanje predkazenskega postopka s strani pristojnih državnih tožilstev pa posamezne zadeve v sodelovanju z Računskim sodiščem in Komisijo za preprečevanje korupcije obravnavata tako Policijska uprava Koper kot tudi Policijska uprava Ljubljana. Več kot to vam ne morem pojasniti, lahko samo zagotovim, da pristojni organi delajo vse, kar lahko.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Zakon o policiji, ministrica pravi 2.a člen: "Minister lahko zahteva poročilo, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Predstojnik policije mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu policije, o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja. Minister daje policiji ustrezna in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča." 22. člen: "Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, tako da s tem ne škodi svojemu delu. Podatke in obvestila o opravljenem delu iz prejšnjega odstavka dajejo minister, generalni direktor policije in osebe, ki jih minister ali generalni direktor policije za to pooblastita." Gre za največje oškodovanje družbenega premoženja na Primorskem. Rad bi vas opozoril, da je v to hudodelsko združbo, organogram smo vam predložili, vpleten tudi bivši minister. Za 2 milijona domnevne podkupnine gre. Jaz bi vas lepo prosil, če je politična volja, načelnost, principialnost in poštenje v vašem resorju, da se resno lotite tega problema. Seveda na to ne bomo pristajali tako, da iz generalne policijske uprave prenesete primer na Policijsko upravo Ljubljana, kot je bilo storjeno. Ne bomo pristajali tudi s tem, da ko Računsko sodišče resno dela na tem, policija podaja pavšalne odgovore. In ne bomo pristali tudi na to, da pod preprogo pometate vse to, tudi zaradi tega, ker so v te nečedne posle vmešani tudi predstojniki, predstavniki ali politični zastopniki sedaj vladajočih političnih strank. Ne bom imenoval nikogar, ker dokler nekdo ni kriv, obtožen, pač, .../Opozorilni znak za konec razprave./ ni kriv.
Prosim vas, če lahko z vso resnostjo pogledate v globino tega problema, da ne bomo to umazano perilo prali na mednarodnih sodiščih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
KATARINA KRESAL: Spoštovani poslanec! Naloga ministra za notranje zadeve je, da usmerja, nadzoruje, tudi organizacijsko usmerja policijo, ampak ne, da usmerja konkretne operativne postopke ali da posega v njih. Res, prav imate, da lahko zahtevam poročilo, in tudi sem ga, glede na vaše vprašanje. Na prvo pisno sem vam odgovorila pisno, na drugo danes ustno. To so podatki, ki jih kot ministrica smem vedeti, in to so podatki, ki jih lahko prenesem vam. Ampak iz odgovora, ki sem vam ga dala tako pisno kot ustno izhaja, da policija vodi resno postopke v zvezi s tem in da jo pri tem usmerja državno tožilstvo. Seveda se stvari ne dajo rešiti čez noč. Lahko vam samo zagotovim, da kot ministrica zagotavljam, da ima policija vse potrebne pogoje, da dela strokovno, neodvisno, učinkovito in tako da je zakonu sledeno do zadnje črke.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Imate proceduralni predlog, gospod Prijatelj?
Izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, še enkrat za besedo.
Kot že rečeno, gre za največje oškodovanje državnega premoženja na Primorskem. Slovenija zaradi tega, ker smo podarili edinega slovenskega ladjarja v roke tujcu, gospodu Döhleju, ni več pomorska država. Oškodovanje je precejšnje, materialno. Kar pa je najbolj boleče, pa je to, da je ta gospod vse naše mornarje, kapitane, oficirje zmetal dejansko na kopno. Zelo malo jih še dela na naših ladjah.
Ker verjamem, da tudi v nadaljevanju ne bom dobil ustreznega odgovora, in ker verjamem, da bo tudi pri tej garnituri vlade molčečnost o tej zadevi, zahtevam, da se opravi širša razprava v Državnem zboru skladno s Poslovnikom Državnega zbora in da o tem Državni zbor glasuje in da pridemo zadevi do dna, preden o tem odločajo domača sodišča. To zaradi povezav, tudi vpletenost sodišč je tukaj nakazana. Zelo evidentni primeri so, ko predsednica sodišča kar z možem piše verjetno doma odločbe. Smo vam navedli to, vse smo vam napisali, spoštovana ministrica, pa še vedno to isto sodišče presoja v teh zadevah.
Gre za eklatantno svinjarijo, če lahko milo rečem, tudi za oškodovanje državnega premoženja, za socialne travme posameznikov. Tudi tožbe s področja delovnopravne zakonodaje so že vložene. In kot primorski poslanec Državnega zbora si ne morem privoščiti, da ta zadeva ne bi ostala v bistvu rešena. Tudi če ta pravni red v Republiki Sloveniji ne bo našel toliko dobre volje, da to pripeljemo do konca, bomo vztrajali pri tem, da se ta zadeva pripelje v mednarodno presojanje.
In še nekaj vam povem, večkrat sem že na tem mestu poudaril, pa verjetno to notranje ministrstvo ne zanima, meni osebno se grozi zaradi tega, ker se smem javno o tem pogovarjati z drugimi in ker vas nadlegujem in gnjavim z vprašanjem. To me ne bo ustavilo, tudi če se mi kaj zgodi. Moram povedati, da ne boste presenečeni, ne bo me povozil avto, tudi sam ne bom zavil s ceste. To vam povem zdaj in tudi policija se kaj preveč ne zmeni za to, če daš v bistvu uradno prijavo. Rekli so mi, da naj spremenim način potovanja, naj grem vedno po drugi poti v službo. To je bil vaš nasvet oziroma nasvet vaših strokovnjakov, spoštovana ministrica.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik! Spoštovana ministrica.
Na začetku želim povedati, da ne bo pomote, da ne dvomimo v Slovenski nacionalni stranki v vašo strokovnost, načelnost in principialnost, pa vendar v zvezi s skopim odgovorom, ki ste mi ga dali v povezavi s Splošno plovbo, vas sprašujem tu javno: Ali je policija vzela pod drobnogled tudi generalno tožilko Barbaro Brezigar, ker je dejansko seznanjena s konfliktom interesov tudi policija?
Barbara Brezigar je prejela tudi ovadbo, ki jo je zavrgla. Za kaj gre? Temeljno načelo pri izvedbi prodaje državnega premoženja je načelo odplačnosti, določeno v zakonu o javnih financah, 80.b člen. Navedeni člen izrecno določa, da finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine ni dovoljeno odtujiti neodplačno. Odplačno pa samo pod pogoji, ki jih določa zakon o javnih financah.
8. 6. je Vlada Republike Slovenije pod "zaupno" sprejela sklep, da se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in z namenom zagotovitvi odškodnine žrtvam vojnega nasilja prenese neodplačno ta delež na Sod. Še isti dan je kar v pisarni gospoda ministra, takratnega presvetlega Bajuka, bil sestavljen notarski zapis, ki govori, isti dan, poudarjam, isti dan da je bilo sklenjeno, da se to prenese na omenjeno družbo in da Republika Slovenija s to pogodbo neodplačno odstopa svoj poslovni delež Splošne plovbe v višini toliko in toliko ustreznemu organu. Gospod Kos ugotavlja, da ta sredstva niso bila namensko porabljena in da sta bili več kot samo dve prijavi oziroma kazenski prijavi. Dosedanje ugotovitve v določeni meri potrjujejo vaše navedbe in potrjujemo vam, da so na policijski upravi Koper prejeli več kazenskih ovadb. Vi mi odgovarjate, da samo dve. Rad bi vedel, ali je vse to, kar vam navajam, zakon in tudi odlok o programu odprodaje državnega deleža, ki določa pogoje, da se Splošna plovba proda, sprejet 22.12., ničen dokument.
Pa še nekaj bi vas rad vprašal v zvezi s tem: Če je temu tako, zakaj sprejemamo zakone? In če je Vlada kršila, pač v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo, in je Državni zbor Republike Slovenije tudi določil program prodaje finančnega deleža, če je kršila vse to, kje so odgovorne osebe?
Zanima me: Ali boste po službeni dolžnosti sedaj in danes, ko sem vam to povedal, izvršili kazenski pregon? Lepo prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
KATARINA KRESAL: Hvala lepa. Očitno gre, sploh na strani opozicije, za neko globalno nerazumevanje tega, kaj minister za notranje zadeve sme in kaj ne. Jaz ne vodim in ne vršim kazenskega pregona. To opravljajo organi odkrivanja kaznivih dejanj in organi pregona, kasneje se zadeva prestavi na sodišče.
Name ste že naslovili vprašanje v zvezi s Splošno plovbo. Dala sem vam pojasnila, ki vam jih v svojstvu ministrice za notranje zadeve lahko dam. To, da sta bili prejeti dve kazenski ovadbi, kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, in da je policija z ovadbo seznanjena in je o tem seznanila tudi Okrožno državno tožilstvo v Kopru. Operativnih podatkov o tem, kako poteka preiskava, vam ne morem razkrivati, ker za to nisem pristojna, niti jih ne poznam, ker z operativnimi postopki ne smem biti seznanjena. Postopek usmerja državno tožilstvo in tudi to je pristojno za dajanje vseh pojasnil v zvezi s potekom. Nikakor vam ne morem dajati pravnih klasifikacij ali ocen tega, kaj je, kaj ni in kaj se bo ugotovilo v tem postopku. Lahko vam pa še enkrat potrdim, da policija v predkazenskem postopku obravnava več sklopov sumov kaznivih dejanj, povezanih z gospodarsko družbo Splošna plovba, in tudi drugih povezanih pravnih oseb. Glede na krajevno pristojnost in usmerjanje predkazenskega postopka s strani pristojnih državnih tožilstev pa posamezne zadeve v sodelovanju z Računskim sodiščem in Komisijo za preprečevanje korupcije obravnavata tako Policijska uprava Koper kot tudi Policijska uprava Ljubljana. Več kot to vam ne morem pojasniti, lahko samo zagotovim, da pristojni organi delajo vse, kar lahko.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želite dopolnitev? Izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Zakon o policiji, ministrica pravi 2.a člen: "Minister lahko zahteva poročilo, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Predstojnik policije mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu policije, o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja. Minister daje policiji ustrezna in obvezna navodila za delo. Minister lahko naloži policiji, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ter sprejme določene ukrepe in mu o tem poroča." 22. člen: "Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, tako da s tem ne škodi svojemu delu. Podatke in obvestila o opravljenem delu iz prejšnjega odstavka dajejo minister, generalni direktor policije in osebe, ki jih minister ali generalni direktor policije za to pooblastita." Gre za največje oškodovanje družbenega premoženja na Primorskem. Rad bi vas opozoril, da je v to hudodelsko združbo, organogram smo vam predložili, vpleten tudi bivši minister. Za 2 milijona domnevne podkupnine gre. Jaz bi vas lepo prosil, če je politična volja, načelnost, principialnost in poštenje v vašem resorju, da se resno lotite tega problema. Seveda na to ne bomo pristajali tako, da iz generalne policijske uprave prenesete primer na Policijsko upravo Ljubljana, kot je bilo storjeno. Ne bomo pristajali tudi s tem, da ko Računsko sodišče resno dela na tem, policija podaja pavšalne odgovore. In ne bomo pristali tudi na to, da pod preprogo pometate vse to, tudi zaradi tega, ker so v te nečedne posle vmešani tudi predstojniki, predstavniki ali politični zastopniki sedaj vladajočih političnih strank. Ne bom imenoval nikogar, ker dokler nekdo ni kriv, obtožen, pač, .../Opozorilni znak za konec razprave./ ni kriv.
Prosim vas, če lahko z vso resnostjo pogledate v globino tega problema, da ne bomo to umazano perilo prali na mednarodnih sodiščih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospa ministrica, izvolite.
KATARINA KRESAL: Spoštovani poslanec! Naloga ministra za notranje zadeve je, da usmerja, nadzoruje, tudi organizacijsko usmerja policijo, ampak ne, da usmerja konkretne operativne postopke ali da posega v njih. Res, prav imate, da lahko zahtevam poročilo, in tudi sem ga, glede na vaše vprašanje. Na prvo pisno sem vam odgovorila pisno, na drugo danes ustno. To so podatki, ki jih kot ministrica smem vedeti, in to so podatki, ki jih lahko prenesem vam. Ampak iz odgovora, ki sem vam ga dala tako pisno kot ustno izhaja, da policija vodi resno postopke v zvezi s tem in da jo pri tem usmerja državno tožilstvo. Seveda se stvari ne dajo rešiti čez noč. Lahko vam samo zagotovim, da kot ministrica zagotavljam, da ima policija vse potrebne pogoje, da dela strokovno, neodvisno, učinkovito in tako da je zakonu sledeno do zadnje črke.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.
Imate proceduralni predlog, gospod Prijatelj?
Izvolite.
SREČKO PRIJATELJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, še enkrat za besedo.
Kot že rečeno, gre za največje oškodovanje državnega premoženja na Primorskem. Slovenija zaradi tega, ker smo podarili edinega slovenskega ladjarja v roke tujcu, gospodu Döhleju, ni več pomorska država. Oškodovanje je precejšnje, materialno. Kar pa je najbolj boleče, pa je to, da je ta gospod vse naše mornarje, kapitane, oficirje zmetal dejansko na kopno. Zelo malo jih še dela na naših ladjah.
Ker verjamem, da tudi v nadaljevanju ne bom dobil ustreznega odgovora, in ker verjamem, da bo tudi pri tej garnituri vlade molčečnost o tej zadevi, zahtevam, da se opravi širša razprava v Državnem zboru skladno s Poslovnikom Državnega zbora in da o tem Državni zbor glasuje in da pridemo zadevi do dna, preden o tem odločajo domača sodišča. To zaradi povezav, tudi vpletenost sodišč je tukaj nakazana. Zelo evidentni primeri so, ko predsednica sodišča kar z možem piše verjetno doma odločbe. Smo vam navedli to, vse smo vam napisali, spoštovana ministrica, pa še vedno to isto sodišče presoja v teh zadevah.
Gre za eklatantno svinjarijo, če lahko milo rečem, tudi za oškodovanje državnega premoženja, za socialne travme posameznikov. Tudi tožbe s področja delovnopravne zakonodaje so že vložene. In kot primorski poslanec Državnega zbora si ne morem privoščiti, da ta zadeva ne bi ostala v bistvu rešena. Tudi če ta pravni red v Republiki Sloveniji ne bo našel toliko dobre volje, da to pripeljemo do konca, bomo vztrajali pri tem, da se ta zadeva pripelje v mednarodno presojanje.
In še nekaj vam povem, večkrat sem že na tem mestu poudaril, pa verjetno to notranje ministrstvo ne zanima, meni osebno se grozi zaradi tega, ker se smem javno o tem pogovarjati z drugimi in ker vas nadlegujem in gnjavim z vprašanjem. To me ne bo ustavilo, tudi če se mi kaj zgodi. Moram povedati, da ne boste presenečeni, ne bo me povozil avto, tudi sam ne bom zavil s ceste. To vam povem zdaj in tudi policija se kaj preveč ne zmeni za to, če daš v bistvu uradno prijavo. Rekli so mi, da naj spremenim način potovanja, naj grem vedno po drugi poti v službo. To je bil vaš nasvet oziroma nasvet vaših strokovnjakov, spoštovana ministrica.
