Dolgo smo čakali in morda bomo tudi dočakali!

Minilo je že več kot šest mesecev od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče. Na večkratne pozive, kdaj bo zadeva obravnavana smo končno dobili odgovor. V enem stavku so nas obvestili, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti obravnavana 24.11.2011, to je pa tudi vse. Do danes sklepa še vedno nismo prejeli, saj je postopek nerazumno, časovno neomejen. Tako posameznika puščajo v nevednosti tudi več mesecev in se ne zmenijo za nastalo osebno stisko.

Proti celjskemu sodniku Milku Škobernetu še niso spisali obtožnice

Odvetnik predlaga ustavitev postopka proti Škobernetu. Tožilci trdijo, da zamuda nima procesnih učinkov.

Gordana Possnig, Celje

tor, 20.12.2011, 06:00

 

 

Preiskava je bila končana že pred več kot tremi meseci, obtožnica pa še ni vložena, foto: Roman Šipič/Delo

Članek v Primorskih Novicah

Celoten članek si lahko preberete v Primorskih novicah iz dne 13.12.2011 ali na spletni strani www.primorske.si. .

Preklic obravnav

Do nadaljnjega so bile vse obravnave v katerih bi se moral o svojih dejanjih izjasniti tudi g. Marjan Mikuž preklicane. Le kakšen razlog tiči za tem?

Demokratična Slovenija?

V tako imenovani pravni državi je načelo pravičnosti sledeče:

Kriminal, zlasti gospodarski se lahko uspešno prikriva z lažnimi kazenskimi ovadbami in lažmi. Storilci hudih gospodarskih goljufij so na prostosti. Škoda v gospodarstvu je ogromna. 

Novinarji služijo oblastem in povzemajo samo naročeno (laži storilcev goljufij) in se ne zmenijo za oškodovance.

¨ To je Slovenija kjer NI gospodarskega kriminala.¨ Dolžniki so na svobodi, oškodovanci pa strogo za zapahi!

Lep pozdrav.

KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB

2. nadaljevanje 13. nujne seje

(14. oktober 2011)

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI:

Smo policijska država, ki jo je LDS pripeljal na rob propada. Danes ima človek občutek kot da smo v času nacizma. Tako nekako so meni pravili moji straši, je bilo v času nacizma. Nisi se upal pogledati levo in desno kajti, če si narobe pogledal, če so pa vedeli, da drugače razmišljaš si jih pa kar hitro fasal.
In tako je danes pri nas in upam, da se bomo tega 4. decembra znebili kajti to kar se zdaj dela, to je nedopustno. To je kršenje Ustave, to je kršenje osnovnih človekovih pravic in to počasi spoznava Evropa in to počasi spoznava ves svet. Konec koncev tudi zadeva s Srečkom Prijateljem je, ravno jutri je zasedanje in v nedeljo, čeprav se komu čudno zdi ampak delajo tudi to, na IP-ju, na mednarodni parlamentarni uniji, v Ženevi je zasedanje, kjer govorijo o svinjariji, ki se je dogodila Srečku Prijatelju. On je šel po svoj denar, policija je vse skupaj nastavila in tisti, ki mu je bil dolžan denar je seveda bil oproščen in je zunaj zato, ker je sodeloval s policijo zato, ker je bilo potrebno Srečka Prijatelja, ker je imel predolg jezik zapreti. In kaj je potrebno pri tem povedati? Meni je Srečko Prijatelj prinesel dokumentacijo iz sodišča, poštempljano, da je vložil kazensko ovadbo proti temu človeku. In, ko je ta človek izvedel je šel na policijo, so se zmenili in so naredili tisto spektakularno akcijo in prijem, ko je... Vsi so vedeli oziroma policija je poklicala POP TV. POP TV so s pripravljenimi kamerami snemali vse kako bodo Srečka Prijatelja zaprli. Zadeva bo v razpravi tudi na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in kdo bo dobil klofuto? Meni je žal, da bo Slovenija dobila klofuto, da ne bodo klofuto dobili tisti, ki so to skuhali. V tistem primeru, v njegovem primeru, v primeru gospoda Magajne, v primeru gospoda Kanglerja, v mojem primeru in še v nekaterih primerih o katerih tukaj ne razpravljamo zato, ker določeni ljudje, ki jih dobivajo po glavi niti ne vedo kam lahko pridejo. Samo strah jih je, nekateri se obesijo, nekateri se ustrelijo in to je pa bera te naše vodilne strukture, ki nas je pripeljala do sem.
Upam, da se bodo naši volivci streznili pa razmišljali kaj drugače. Hvala.

Celoten magnetogram si lahko preberete na :
http://www.dz-rs.si/index.php?id=96&cs=4&st=m&committee=20&unid=MDT|B4820595E43F0BC8C125792C0021DCCE&showdoc=1

Koliko nas stanejo napake policistov?

sobota, 15.10.2011 ob 13:20 | Avtor: Sabina Zonta

Na državnem pravobranilstvu so v zadnjih desetih letih prejeli skupno 5253 tožb in zahtevkov v t.i. predhodnem postopku zaradi domnevnega protipravnega ravnanja državnih organov. Ena najvišjih odškodnin, ki jo je morala država izplačati posamezniku, je skoraj 305.000 evrov, v zadnjih dveh letih pa sta službo zaradi tega izgubila dva policista.

Pravico do povračila škode, ki jo posamezniku s protipravnim ravnanjem stori državni organ, opredeljuje ustava. Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom vlado v poslanskem vprašanju spraševal, ali ministrstvo za pravosodje obravnava problematiko "žrtev preiskovalnih pravosodnih organov". Vlada, ki opravlja tekoče posle, mu je posredovala podatke državnega pravobranilstva, kjer sicer poudarjajo, da se podatki nanašajo na vse državne organe, ne samo policijo, tožilstvo in sodišče.

Državno pravobranilstvo se z morebitnimi odškodninami ukvarja na dva načina - skozi predhodni postopek in tožbe. Kot je navedeno v pojasnilu vlade, je bilo na državno pravobranilstvo v zadnjih desetih letih vloženih 3657 zahtevkov v predhodnem postopku, sodišče pa je posredovalo 1596 tožb. Glede predhodnih odločb namreč velja, da se mora oškodovanec najprej obrniti na državno pravobranilstvo in se sporazumeti o obstoju škode in višini odškodnine. Le v primeru, da oškodovanec in pravobranilstvo ne najdeta skupnega jezika, je mogoča vložitev tožbe za povrnitev škode na sodišču, so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu.

V zadnjih desetih letih je bilo sicer zaključenih 5361 zadev (gre tudi za postopke, ki so se začeli več kot desetletje nazaj). Država je dobila 935 zadev, izgubila pa 77. V 1330 primerih so sklenili poravnavo, v preostalih primerih pa so bili zahtevki zavrnjeni v predhodnem postopku ali pa tožbe umaknjene. In čeprav je država v 935 primerih zmagala, to še ne pomeni, da ji ni bilo treba plačati odškodnine. V nekaterih od teh primerov je morala država namreč izplačati odškodnino, čeprav nižjo od zahtevane. In ta izplačana vsota je občutno nižja kot tista, ki jo je zahtevalo vseh 935 tožnikov skupaj.

Država je v omenjenih primerih skupno izplačala nekaj čez štiri milijone evrov, medtem ko so tožniki zahtevali skupno slabi dve milijardi evrov. Med najvišje odškodnine, ki jo je država morala poravnati, sodi slabih 305.000 evrov oškodovancu zaradi neutemeljenega zapora.

Najvišja odškodnina, določena na podlagi poravnave, pa znaša 104.000 evrov. Oškodovanec, ki je tožbo proti Republiki Sloveniji vložil, saj naj bi ga poškodoval policist, je sicer zahteval 384.000 evrov. In kot so za STA razložili na Generalni policijski upravi, je bilo v zadnjih treh letih v petih sodnih postopkih pravnomočno razsojeno, da je Slovenija dolžna plačati odškodnino državljanom zaradi škode, ki so jim jo povzročili policisti.

Če pa je policist obsojen, da je pri opravljanju svojih nalog državljanu nezakonito povzročil telesne poškodbe oz. je nepogojno obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu delovno razmerje preneha. Na policiji so imeli en tak primer leta 2009, še enega pa leta 2010.

Na državnem pravobranilstvu pa dodajajo, da je bilo v zvezi s poškodbami, ki naj bi jih povzročili policisti, v zadnjih desetih letih vpisano 218 zadev, lani je pravobranilstvo prejelo še 13 tovrstnih zadev.

Posebno poglavje v zgodbi o odškodninah, ki jim mora država zaradi protipravnega ravnanja svojih uslužbencev plačevati posameznikom, so neutemeljeni pripori in zapori. Tukaj pristojni ugotavljajo poseben trend - da se višina ponujene in izplačane odškodnine ne povišuje kljub večjemu številu obravnavanih in rešenih zadev.

Leta 2009 se je število zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti v primerjavi z letom prej zvišalo za 25, vendar je bila skupna zahtevana vrednost za več kot polovico nižja. Na pravobranilstvu prav tako ugotavljajo, da so bila izplačila v primeru poravnav za kar 85,66 odstotka nižja od zahtevanega zneska. Po predhodnem postopku je sicer najvišja odškodnina za neutemeljen pripor ali zapor slabih 74 tisočakov, iz pravdnega postopka pa že prej omenjenih 305.000 evrov.

Pravobranilstvo sicer odškodnino ponudi pri kriterijih, ki so izoblikovani na podlagi sodne prakse. Kot so pojasnili za STA, komisija, ki odloča o sklenitvi poravnav, upošteva objektivne kriterije za nastanek škode, torej dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter povprečno denarno odškodnino, ki so jo sodišča za isto ravnanje dosodila v preteklem letu. Tako za prve tri dni odvzema prostosti ponudijo 300 evrov odškodnine, nato pa po 42 evrov za vsak naslednji dan.

Vrana vrani ne izkljuva oči ali pravljica, da smo pred zakonom vsi enaki.

TOŽILSTVO SE NE BO (PRE)DALO
Zaradi zvezanih rok pri pravnomočnem sklepu zunajobravnavnega senata je mariborsko tožilstvo na ministrstvo za pravosodje podalo pobudo za spremembo zakona o kazenskem postopku. Po besedah vodje tožilstva Draga Škete je pobuda mišljena v smeri, da bi bilo možno zoper sklepe o opravi preiskave vlagati pritožbe na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji. Saj v primerih, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi in o pritožbi obdolženca odloča zunajobravnavni senat, zoper odločitev slednjega državno tožilstvo zdaj nima možnosti pritožbe. To pomeni, da v takšnih primerih organ prve stopnje izda pravnomočno odločitev na drugi stopnji, kar pa, tako Šketa, po mnenju tožilstva ni primerna ureditev.

 

Sodnica bo še sodila

Čeprav je vrhovno sodišče v primeru sodnice Suzane Gril v sklepu mariborskega sodišča o zavrnjeni zahtevi za preiskavo prepoznalo dve kršitvi zakonskih določb, v tej zgodbi ne bo kazenskega postopka

Zgodba Suzane Gril, prve sodnice, ki ji je državni zbor odvzel sodniško imuniteto in s tem prižgal zeleno luč za uvedbo kazenskega postopka proti njej, češ da je kot prekrškovna sodnica na mariborskem sodišču do zastaranja namerno zadrževala več zadev, je znana. Prav tako njen preobrat, ko je po nekaj mesecih smela sodniško haljo ponovno obleči, ker je zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Mariboru zahtevo tožilstva za njeno preiskavo naposled zavrnil...

cel članek dosegljiv na povezavi

http://www.vecer.com/clanek2011090605681015

Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da je v Sloveniji res nekaj hudo narobe. Kako lahko po vsem tem še verjamemo v pravno državo, če se ljudje, ki naj bi zagotavljali red, poslužujejo nezakonitih dejanj. Ali lahko še komu zaupamo in verjamemo?

Spoštovani skrbniki zakonitosti!

V Februarju 2011 je Višje sodišče v Kopru v zadevi 27115/2010 zgolj v prisotnosti tožilstva in s pisno prepovedjo udeležbe obrambe in mene na seji za zaprtimi vrati, brez javnosti v imenu ljudstva sprejelo krivično in nezakonito sodbo, ki temelji na neresničnih dejstvih, policijskem konstruktu in je v celoti speljana po naročilu uradne politike. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je javnosti posredovala neresnične navedbe v zvezi s prisotnostjo na seji in s tem poskušala opravičiti izločitev javnosti in obrambe. Dejstvo je, da je bila seja objavljena zgolj na internetu in to le dan prej. Kako je bilo obveščeno tožilstvo in kdaj ?

Dejstvo je,da Splošna plovba velja za največje oškodovanje in njena prodaja za največji gospodarski kriminal ( poleg Istrabenza in MIP-a) na Primorskem in prav to je vzrok za vse postopke, ki so bili speljani v zvezi z mano. V postopke v zvezi s Splošno plovbo pa je zelo jasno in dokazljivo vpletenih več oseb iz vrha politike.. Da so moje navedbe točne je razvidno tudi iz poročila Računskega sodišča. G. Šoltes je v zvezi s tem zelo jasno poudaril vse kršitve in celo zahteval zamenjavo ministra za finance. Vlada RS tega ni storila in s svojim dejanjem samo dokazuje, da se v Sloveniji ščiti ljudi, ki podpirajo netransparentne prodaje naših podjetij in na ta način nezakonito bogatenje posameznikov, ki so dejavniki oz. nosilci gospodarskega kriminala v RS.

V zvezi z prodajo Splošne plovbe je  na Državno tožilstvo podana obsežna kazenska ovadba.

Že v postopku sojenja in v vseh pritožbah sem napovedal, da bom javno spregovoril o vseh teh vpletenostih in nepravilnostih pa tudi zvočni zapis o prevozu orožja v Angolo ( Splošna plovba) sem Višjem sodišču v Kopru posredoval (zvočni zapis je posredovan tudi predsedniku Vlade RS). Očitno je strah pred razkritjem vseh teh podatkov pripeljal do tako sklicane seje in onemogočanje moje oz. prisotnosti zagovornikov na seji.

Že prej so bili pritiski določenih oseb, da se mi pripor ne odpravi. Verjetno prav zaradi bojazni po razkritju določenih zadev na katere sem opozarjal.

 Sprašujem vas, kako je lahko v pravni državi tolmačenje zakona tako različno in ali smo res v pravni državi. Prav sedaj smo priča odpravi pripora izsiljevalcema iz Gorenjske, ki sta poleg izsiljevanja tudi fizično napadla osebo.

Kljub številnim kazenskim ovadbam in jasnim dokazom se ne ničesar ukrene in to samo potrjuje dejstvo, da so tudi organi pregona močno povezani s temi nezakonitostmi.

Prav tako bi še enkrat opozoril na anonimno prijavo, ki jo je poslala skupina  zaposlenih na PU Koper. Kot mi je znano se morajo anonimne prijave prav tako obravnavati. Toda v tem primeru to ni tako. Ali so navedbe v anonimni prijavi preveč direktne in kažejo na dejansko izvršena kazniva dejanja? Ali je iz anonimne prijave preveč razvidno, da je v vrhu policije nekaj hudo narobe? Zanimivo je, da se pojavlja v mojem primeru več takih anonimnih sporočil v zvezi z delovanjem policije.

Vsakodnevno se mi postavlja vprašanje, zakaj se v primeru  kazenskih ovadb, ki sva jih posredovala jaz ali moja soproga ne dogaja nič, v primerih, ko sem predmet kazenske ovadbe sam pa se to obravnava prioritetno?

Večkrat sem že povedal in napisal, da je nerazumljivo dejstvo, da je osumljeni več kaznivih dejanj Marjan Mikuž, kar naenkrat postal najbolj zanesljiva in verodostojna oseba. Čeprav ga je policija v letu 2009 preganjala za kazniva dejanja in v njegovih izjavah in zaslišanjih ni nikoli niti omenil kakršnih koli dejanj v zvezi z mano se je to kar naenkrat spremenilo in to po začetku pregona zoper njega. Dokaz za to je tudi uradni zaznamek zaslišanja Marjana Mikuža na PU Koper pred mojo aretacijo in pred podajo lažne kazenske ovadbe zame. Iz tega zaznamka je jasno vidno nagovarjanje policije, da bi me obremenil. Torej nam to samo dokazuje, da je s podpisom pogodbe o tajnem policijskem sodelavcu sklenil dogovor, ki ga ščiti v zvezi z njegovimi kaznivimi dejanji in poskrbel, da se me je na tak način utišalo in umaknilo s prizorišča.

Zelo sporno je dejstvo, da je sodnica Orjana Trunkl, ki je tudi sama v kazenskem postopku in ji je tudi odvzeta imuniteta (to je objavljeno v medijih), vse naše dokaze izločila in ni upoštevala pri izreku sodbe niti ene naše navedbe ter na osnovi bančnega dvižnega listka s »pomotnim datumom« dosodila tudi vračilo 50.000 EUR , ki jih nikoli nisem prejel. Na osnovi tega zneska pa mi je dosojena tudi denarna kazen v višini 16.500 EUR, ki je izračunana kar na osnovi poslanske plače, ki je že od marca 2010 ne prejemam. Poleg tega mi je dosojeno še vračilo vseh sodnih stroškov, ki še ne vem kolikšni so in odvzeta mi je velika denarna vsota, ki je bilo vračilo dolga ( to dokazuje tudi zadolžnica oz. dogovor). Ta vsota naj bi bila nakazana na moj in ženin TRR, vendar je policija to nakazilo preprečila z direktnimi navodili Marjanu Mikužu, naj izpelje vračilo tega doga v gostilni in ne s pologom. To potrjujejo tudi pričanja  v postopku sojenja.

Aretiran sem bil zaradi prejemanja podkupnine, ki to ni bila. Postavlja se vprašanje, zakaj ni bil aretiran tudi Marjan Mikuž, ki je podkupnino dal – če je to bil vzrok moje aretacije? Oboje je kaznivo dejanje. Torej se je že od prvega dne ščitilo nezakonita dejanja »oškodovanca«.

Taka dejanja so  zelo pogosta, saj se ščiti vse, ki so kakorkoli vpleteni v nezakonite posle in ta zaščita je predvsem precej očitna med ožjimi družinskimi člani zaposlenimi v pravosodju in v organih pregona, ki so povezani z vpletenimi v gospodarska kriminalna dejanja ( Splošna plovba, Istrabenz……)in na to sem opozarjal kot poslanec v Državnem zboru RS.

Iz vsega tega lahko sklenemo samo en zaključek. Marjan Mikuž je bil že od začetka zaščiten, verjetno je z njim sklenjen dogovor s katerim mu je bilo obljubljeno, da ne bo kaznovan in to potrjujejo tudi njegove izjave. S takimi dejanji se mu omogoča, da si pridobiva materialno in finančno korist.

Z sodbo Višjega sodišča je dokazano, da je bil moj enoletni pripor nepotreben in nezakonit. Višje sodišče je namreč sodbo spremenilo v delu, kjer se mi očita, da je bilo izsiljevanje na posebej grob način in na osnovi dejstev sklenilo, da grobega izsiljevanja ni bilo. To pa je bil edini razlog, ki je bil vedno poudarjen pri zavrnitvi odprave pripora, ki ga je Orjana Trunkl vedno znova tudi navajala in potrjevala. Vrhovno sodišče je za prvi mesec pripora jasno napisalo, da so mi bile kršene pravice in je pripor nezakonit a tega Sodišče v Kopru ni upoštevalo in sklep o priporu popravilo kar za nazaj. V zvezi s temi kršitvami bom na Državno pravobranilstvo vložil tudi tožbo.

Vse te kasneje z moje strani vložene ovadbe so bile s strani obrambe ustno podane že v postopku sojenja vendar kljub zagotovilom, da je dovolj, da ustno podam ovadbe tožilstvo v zvezi s tem ni ukrepalo in tudi odgovorov na podane pisne ovadbe kljub poteku dolge dobe od vložitve še vedno nimam nobenih informacij. Torej se je to enostavno nekam pospravilo. Tudi to nam pove nekaj o delu organov pregona.

Spoštovani!

Zakaj vam to sploh pišem? Upam na vsaj malo poštenosti. Pa tudi za to, da vam sporočim, da se zgodilo vse tisto kar smo povedali na sojenju in je bilo kar preslišano. Opozarjali smo na nezakonita dejanja Marjana Mikuža in na dejanja, ki so me pripeljala do takšnega ukrepanja. Vse to se je zgodilo. G. Marjan Mikuž je poskrbel, da je prišlo do izbrisa firme, ki jo ima skupaj z mojo soprogo in sedaj je padlo breme poplačila kredita na mojo soprogo.. Tako je kredit v višini 600.000 EUR padel na breme moje soproge in je kot edina, ki je v družini zaposlena ostala še brez edinega vira za preživetje saj ji je banka blokirala vsa denarna sredstva. Prav tako ji je odvzeta kakršna koli možnost preživetja saj je s strani sodišča blokirano tudi celotno naše premoženje za katero imamo vse listine, ki dokazujejo izvor premoženja. Torej sodišče podpira Marjana Mikuža v nameri, da me popolnoma uniči in s tem pridobi premoženjsko korist. Torej so v tej zgodbi dokazi nepomembni, pomembna so samo navodila organov pregona in pravosodja ter uradne politike, da se me utiša in za vedno umakne. Marjanu Mikužu je dovoljeno tudi to, da kljub podanim odškodninskim zahtevkom za velike vsote in podanim kazenskim ovadbam nemoteno odtuji in prepiše svojo lastnino in pobere denar iz svojih podjetij in računov.

Tožilka, ki obravnava vse moje primere pa naj si bo vložene kazenske ovadbe ali v kazenskih zadevah je vedno ista. Zelo nerazumno je dejstvo, da je v moji pravnomočni sodbi zastopala interese Marjana Mikuža in trdila, da je verodostojna priča. V zadevi v kateri pa sedaj poteka preiskava pa je ista tožilka začela kazenski pregon proti tako verodostojnemu Marjanu Mikužu zaradi storitve več kaznivih dejanj. Ta ista tožilka je malo pred mojo aretacijo vendar v času ko so bili že odrejeni prisluhi zame zavrnila tudi mojo kazensko ovadbo v zvezi s Splošno plovbo. Kasneje pa je Računsko sodišče ugotovilo v revizijskem poročilu, da so moje navedbe v kazenski ovadbi resnične in utemeljene.

Vse več je dokazov, ki samo potrjujejo konstrukt. Vse več je dokazov, ki potrjujejo vpletenost uradnih oseb v mojem primeru in prav to bo tudi , čeprav sem upal, da bom doma lahko prišel do pravičnega sojenja, razlog, da vse skupaj posredujem mednarodnim ustanovam.

Dokazov je dovolj, čeprav mi to ne bo nikdar vrnilo izgubljenega zdravja, časa in materialnih sredstev. Prav tako ne bo vrnilo zdravja moji soprogi.

Ni mi dovoljen niti operativni poseg. Ni mi omogočeno prestajanje kazni na polodprtem oddelku, čeprav nisem nasilen, kar se je pokazalo v času pripora in prestajanja kazni. Nisem begosumen, kar se kaže v varnostni oceni. Kljub temu, da sem prvič kaznovan prestajam kazen na zaprtem oddelku med kaznjenci z zaporno kaznijo nad 25 let in bolniki s Hepatitisom in HIV.

Ali je cilj popolni zlom mene in moje družine? Zavedati se je potrebno, da tudi z mojim zlomom se stvari ne bodo spremenile. Vsi postopki bodo potekali dalje – za to je poskrbljeno. Tudi, če bodo zavrnjene vse kazenske ovadbe so na voljo drugi pravni postopki, ki mi omogočajo, da bo postavljena pred sodišče odgovornost vsakega vpletenega posameznika.

Danes nimam ne jaz ne moja družina niti osnovnih sredstev za preživetje. Ali je to cilj države in njenih organov, da ustvarjajo socialne probleme. Da se dovoli organom pregona in pravosodja vodenje in podpiranje gospodarskega kriminala.

Lep pozdrav,

                                                                                     Srečko Prijatelj

Aleksandra Prijatelj na zaslišanju v Ženevi

torek 26.07.2011, 11:23

Aleksandra Prijatelj, žena na štiri leta zapora obsojenega poslanca Srečka Prijatelja, se je v začetku julija kot priča v zadevi Srečko Prijatelj udeležila seje zunajparlamentarne unije v Ženevi.

"Komisiji sem že pred pričanjem, ki je potekalo za zaprtimi vrati, posredovala dokumentacijo, povezano s preiskavo in sojenjem, ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi z mirovanjem pravic poslanca," je za SiOL pojasnila Prijateljeva in dodala, da je komisija dokumentacijo najprej pregledala in jo nato po izjavi tudi zaslišala. "Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da v zvezi s kršitvami ukrepajo," je pojasnila Prijateljeva.

Za tesno zaprtimi vrati

Katere kršitve je komisija ugotovila med obravnavo primera Srečka Prijatelja in katere so tiste "ustrezne" institucije, ki naj bi jih pozvala k ukrepanju, nam ni uspelo izvedeti. Kot je zapisala Ingeborg Schwarz z IPU (Inter Parliamentary Unikon), "primer komisija še obravnava, ker pa gre za zaupni postopek, vam ne moremo posredovati nobenih informacij".

Kot je znano, se je Srečko Prijatelj odboru, ki se ukvarja s človekovimi pravicami poslancev, pritožil po tistem, ko mu mandatno volilna komisija ni podelila imunitete, državni zbor pa je o imuniteti glasoval šele po skoraj mesecu dni, ki ga je Prijatelj preživel v priporu.

Srečko Prijatelj in njegova soproga Aleksandra Prijatelj

"V podobnem primeru pri sodniku Škobernetu je vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je sodišče ugotovilo le kršitev 25. člena ustave. Čeprav je kršitev bila in je vrhovno sodišče to ugotovilo, se sklep o priporu ni odpravil, temveč je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj," je komisiji med drugim pojasnila Prijateljeva. Komisija je seznanjena tudi s tem, da je mandatno volilna komisija DZ izdala sklep o mirovanju pravic, "čeprav zakon o poslancih tega sploh ne predvideva, s tem pa so možu prenehale vse pravice iz delovnega razmerja", kot našteva Prijateljeva.

Kršitve človekovih pravic parlamentarcev

Kakšna je dejanska vloga IPU oziroma odbora za človekove pravice parlamentarcev?

IPU je zadolžen za preiskovanje kršitev človekovih pravic, ki se nanašajo na posamezne člane ali skupine nacionalnih parlamentov, pojasnjuje v državnem zboru. Tako lahko odbor domnevne zlorabe preiskuje le, če so prijavljene s strani vpletenega parlamentarca oziroma njihovih družinskih članov in torej ne more preiskovati na lastno pobudo.

Predstavnik slovenskega DZ v IPU Bogdan Barovič

"Komisija je moralni nadzorni organ nad delom demokratičnih parlamentov," pravi Bogdan Barovič, predstavnik slovenskega DZ v IPU, in dodaja, da odbor sprejema pritožbe zaradi kršitev pravic poslancev, ki jih na to opredeli kot "sprejemljive" ali "nesprejemljive" glede na verodostojnost podatkov. "Ko so vsebine sprejete za sprejemljive, jih komisija spremlja in komunicira z vsemi vejami oblasti, prosi za obrazložitve, daje možnost nasprotnih mnenj, dokazov," pojasnjuje Barovič.

Neodvisnost in diskretnost

Odbor se srečuje in presoja za zaprtimi vrati, kar zagotavlja dvoje, pravijo v državnem zboru, in sicer neodvisnost in diskretnost delovanja. "Odbor se lahko v določenih primerih odloči, da primer tudi javno predstavi svetu IPU, sploh če ne pride do zadovoljivega dialoga z oblastmi določene države ali če gre pri domnevnih zlorabah za hujša kazniva dejanja. Takšna poročila natančneje opisujejo okoliščine parlamentarca ter ukrepe, ki so bili izvedeni in vsebujejo predloge za nadaljnje delovanje, in sicer v obliki resolucije, ki ga sprejme Svet IPU," še odgovarjajo v službi za odnose z javnostmi v DZ. Barovič dodaja, da če so dejstva dokazljiva, zadeve postanejo javne, "predstavijo se na skupščini vseh poslancev, kjer opozorijo, da te države niso demokratične in da kršijo določene pravice".

Oblasti so dolžne sodelovati

Postopek odbora temelji na načelu navzkrižnega primerjanja informacij. Tako se informacije kot povzetek domnev sporočijo oblastem določene države, da lahko te predstavijo svoje stališče, povzetek njihovih stališč pa se posreduje osebi, ki je posredovala komunikacijo (zadevo prijavila, op. a.), pojasnjujejo v DZ in dodajajo, da odbor ni omejen le na vzpostavljanje kanalov med stranmi, temveč lahko prevzame pobudo in postavlja vprašanja oziroma zahteva nadaljnje informacije in dokumente.

Odbor po tistem, ko določen primer preuči, vpletene strani o svojih odločitvah obvesti in jih povabi, da sledijo vsebini odločitve. Glede na zahtevnost primera ali zaradi slabega sodelovanja uradnikov lahko odidejo na misijo na kraj dogajanja, pri čemer morajo za dovoljenje zaprositi oblast določene države. "V najslabšem primeru naj bi bile oblasti pripravljene sprejeti delegacijo in ji dovoliti, da se popolnoma neodvisno sestane z udeleženimi stranmi. Oblasti morajo delegaciji tudi zagotoviti, da srečanja delegacije ne bodo vodila do povračilnih ukrepov proti osebam, s katerimi se bodo srečali," pojasnjujejo v DZ. Morajo imeti dovoljenje tudi za obisk pripornika, in sicer brez uradnih prič.

"V najhujših primerih se vsebine kršitev odstopijo v reševanju Združenim narodom in njihovim organom in takrat postanejo obvezne in lahko posežejo v svetovno jurisdikcijo," je za SiOL povedal Barovič.

Ukrepi unije

IPU lahko ubere naslednje ukrepe:

- obvestijo parlament in ministrstvo za zunanje zadeve o pomislekih unije glede položaja posameznega parlamentarca, možno s pozivom za predstavitev oblastem zadevne države;
- neposreden pristop do veleposlanika zadevne države;
- zahtevajo posredovanje veleposlanika zadevne države;
- pošljejo delegacijo v zadevno državo ali pa izkoristijo priložnost ob parlamentarnem obisku ter postavijo vprašanja v zvezi z zadevo;
- uporabijo medije;
- če je potrebno, žrtvi priskrbijo neposreden material in pravno podporo;
- zbrane informacije in rezultate ukrepov prenesejo odboru za človekove pravice parlamentarcev.

Gordana Stojiljković,  siol.net
Foto: Ana Kovač in Tina Deu/siol.net, siol.net

http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/07/stojiljkovic_aleksandra_prijatelj_na_zaslisanju_v_zenevi.aspx

Sodnico postavil na zatožno klop

Sodniki še vedno lahko počnejo kar želijo, bo tokrat zadoščeno resnici?
petek, 8. julij 2011

Včeraj bi se moralo začeti sojenje Orjani Trunkl, koprski okrožni sodnici, ki ji italijanski državljan Ermanno Chasen v zasebni kazenski tožbi očita krivo obdolžitev in obrekovanje. Sodišče je obravnavo preložilo na jesen, saj bo nanjo povabilo tudi tožnika, ki že nekaj časa živi v Ugandi.

PIRAN Proti sodnici Orjani Trunkl je zasebno kazensko tožbo vložil italijanski državljan Ermanno Chasen, proti kateremu na koprskem okrožnem sodišču že več kot desetletje traja sodni postopek zaradi kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Sodišče je postopek končalo le proti dvema Koprčanoma, višji sodniki so oba oprali krivde, saj so razveljavili obsodilno sodbo. Postopek proti Italijanu, ki so ga ob sojenju Koprčanoma izločili, pa sodnega epiloga še nima.
Sodnica Orjana Trunkl, ki ji je državni zbor odvzel imuniteto zaradi tega postopka, je v zadnjih letih večkrat razpisala glavno obravnavo, lani pa je zunajrazpravnemu senatu predlagala, da za Chasena zaradi begosumnosti odredi pripor. Senat je takšen sklep sprejel in zasegel varščino.
Chasen (zastopa ga odvetnik Damijan Terpin) pa zdaj sodnici v zasebni kazenski tožbi očita obrekovanje.
SONJA RIBOLICA

IPU- Komisija za zaščito pravic poslancev

V torek,5.7.2011 sem se udeležila seje IPU ( INTER- PARLIAMENTARY UNION , Committee on the human rights of parliamentarians) v Genevi. Tam sem nastopila kot priča v zadevi Srečko Prijatelj. Komisiji sem že pred tem dostavila dokumentacijo povezano z preiskavo in sojenjem ter tudi vse postopke in odločbe v zvezi s mirovanjem pravic poslanca . Komisija je dokumentacijo pregledala in me po moji izjavi  v zvezi z vsemi pridobljenimi podatki tudi zaslišala.

Prvič po 9.3.2010 sem doživela, da je nekdo nepristransko ocenil vsa dogajanja in si ustvaril mnenje glede na dokaze in dokumente. Glede na postavljena vprašanja je bilo vidno, da je komisija dokumentacijo dobro pregledala in tudi sama prišla do zaključkov, da je prišlo do več kršitev. Obljubili so mi, da bodo pozvali ustrezne institucije, da se v zvezi z kršitvami ukrepa

IPU GENEVE  05.07.2011-  PRIČANJE ALEKSANDRE PRIJATELJ V ZVEZI Z ZADEVO SREČKO PRIJATELJ, SLOVENIJA

S Srečkom Prijateljem živiva skupaj 30 let. Imava dve hčerki ( 25, 23 let)- študentki. Starejša študira gradbeništvo v Ljubljani, mlajša pa psihoterapijo na Dunaju.

Oba izhajava iz delavskih družin in v letih skupnega življenja sva vse ustvarila z lastnim delom in odrekanjem cele družine. Soprog je bil pred nastopom prvega poslanskega mandata v letu 2004 zaposlen na Slovenskih železnicah kot šef Sekcije za  TVD za Primorsko. V Državni zbor RS pa je bil izvoljen v mandatu 2004-2008  in 2008- 2012. V parlamentu se je boril proti vpletenosti politike v gospodarstvo in opozarjal na nezakonitosti pri prevzemih podjetij na Primorskem. V gospodarski kriminal je vpletena uradna politika, policija in sodstvo.

V mandatu 2004-2008 je podal predlog za nadzor na Sodišču v Kopru zaradi korupcije, klientelizma in nezakonitosti, kjer mu je bilo sedaj tudi sojeno. Takratni predsednik Vrhovnega sodišča je nadzor tudi odredil in prišlo je do nekaterih sprememb. V Sloveniji imajo sodniki trajni mandat in so nedotakljivi.

Prav sedaj je v Državni zbor prišla pobuda za  sprejem Zakona o amnestiji. Ob tej priliki je civilna iniciativa poslala predsedniku države dopis, v katerem ga tudi opozarja na rezultate raziskave, ki je pokazala, da v Sloveniji verjame v pravičnost pravnega sistema le 4 % državljanov. Opozorila ga je tudi na to, da je vse več sodnih postopkov na višjih stopnjah razveljavljenih in vse več je tudi razveljavljenih sodb na Evropskem sodišču. Odškodnine za nepravično sojenje v Sloveniji segajo v milijone Eur.  Povedala bi, da je na Sodišču v Kopru prisotna družinska povezava med sodniki, tožilci in drugimi zaposlenimi. Ta povezava se je pokazala prav pri primeru Splošna plovba. O nezakoniti prodaji Splošne plovbe je moj soprog večkrat govoril v parlamentu, na njegovo pobudo je bila tudi sklicana Komisija za nadzor proračuna, ki je ugotovila, da je bila prodaja netransparentna ( kršen 80a., b., c. člen Zakona o javnih financah). V zvezi s prodajo Splošne plovbe je dal soprog tudi kazensko ovadbo v letu 2007, ki jo je tožilka, ki je ista tudi v primeru za katerega je obsojen zavrnila v januarju 2010 ( takrat so bili zoper mojega moža že odrejeni prisluhi in sledenje). Računsko sodišče RS je v letu 2010 v revizijskem poročilu ugotovilo vse te nezakonitosti, ki so bile v ovadbi navedene in zahtevalo odstop finančnega ministra, a se ta ni zgodil. Pri tem je potrebno pojasniti, da je pravni zastopnik Splošne plovbe, ki je tudi podpredsednik Odvetniške zbornice Slovenije in soprog predsednice Višjega sodišča v Kopru, direktor pridružene družbe Splošne plovbe Navigator pa je sin predsednice Višjega sodišča v Kopru. Podjetje Splošna plovba se je ukvarjalo tudi s prevozom orožja v Angolo. V času, ko je v parlamentu soprog opozarjal na te nepravilnosti je bil deležen groženj in ustrahovanj, da v kolikor ne bo prenehal s tem, se mu bo kaj zgodilo. O grožnjah je večkrat govoril tudi na sejah državnega zbora in odborih pa se ni nič ukrenilo za njegovo varnost. Z aretacijo so se grožnje uresničile.

Za lažje razumevanje moram pojasniti povezavo med navedenim in aretacijo. Gospod Marjan Mikuž, ki je podal ovadbo zoper mojega soproga, je bil v letu 2009 osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije in nezakonitega poslovanja. V zvezi s to zadevo je bil na policiji zaslišan in ni podal nobene izjave proti mojemu soprogu, ampak je dejal, da smo dolgoletni znanci in družinski prijatelji in je poslovanje z nami povsem normalno. Ko ga je začela policija preganjati je podal krivo kazensko ovadbo zoper mojega soproga in istočasno podpisal s policijo tudi pogodbo o tajnem sodelovanju. Gospod Mikuž je imel več podjetij, v enem od njih smo imeli tudi mi 30% vložek. Ker nam je dolgoval denar, za katerega je podpisanih tudi več dogovorov – zadolžnic, smo, ko smo zvedeli za njegove goljufije pisno zahtevali vračilo dolga na skupen (moj in soprogov) transakcijski račun na banko. Poklical je soproga in povedal kdaj bo denar vrnil. Na ta dan 9.3.2010 sva šla v Novo gorico in ga čakala pred banko. Vztrajal je, da naj prideva po denar v Solkan v gostilno. Na sojenju smo izvedeli, da mu je to naročila policija in tudi denar mu je dala policija. Pri predaji denarja je bil ozvočen in vse je usmerjala policija, ki ga je pred tem v najetem stanovanju tudi pripravila na predajo. S tem dejanjem je policija izzvala kriminalno dejanje.

Po predaji denarja sva bila aretirana in pridržana. Mene so drugi dan izpustili, soprog pa je ostal v priporu. Kljub temu, da se je soprog skliceval na poslansko imuniteto, mu je kriminalistka dejala, da mu ta ne pripada, ker gre za kaznivo dejanje prejemanja podkupnine in je za to dejanje je zagrožena kazen nad 5 let. Povedal je, da ni to podkupnina ampak vračilo dolga in obstaja dokument, ki to izkazuje.

Po tem je bila na našem naslovu izvedena hišna preiskava na kateri sem prisostvovala. Že takoj je bilo videti, da je vse potekalo po v naprej dogovorjenem scenariju, saj so pregledali točno določene prostore in vidno je bilo, da notranjost poznajo. Pri tem je prišlo tudi do streljanja kriminalista. To je name hudo vplivalo in posledice so ostale še danes saj sem še vedno v zdravstveni terapiji. Vstop v hišo je bil tudi pred uradno hišno preiskavo. Policija je samovoljno vstopila v ločen apartma moje tašče in invalidno gospo staro 81 let zasliševala brez, da bi jo poučila o pravicah, celo zapisnik ni bil voden. Njene izjave pa so uporabili za pridobivanje podatkov, ki so jih uporabili za pridobitev dokumentov za dodatno preiskavo vozil na dvorišču.

Soproga so odpeljali v prostore za pridržanje v Koper, kjer je bil zaslišan, Tam  je bil 48 ur in po tem so ga izpustili, saj tožilstvo ni dokazalo, da je pripor potreben. A že po 2 dneh so ga ponovno priprli s povsem drugo obrazložitvijo – tokrat zaradi izsiljevanja in orožja. Glede orožja naj povem, da je soprog športni strelec že od 7 leta starosti, neprijavljeno je imel samo avtomatsko puško, ki mu je bila dodeljena v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo in je potem ostala pri njem. Za izsiljevanje pa so uporabili SMS sporočila, ki so bila interpretirana povsem drugače .

 Mandatno volilna komisija odločala o  imunitete in le te ni podelila. Državni zbor pa je o imuniteti glasoval šele 30.3.2010. Torej je bil soprog nezakonito v priporu skoraj mesec dni. V podobnem primeru (sodnik Škobrne) je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pripor nezakonit, v primeru mojega moža pa je ugotovilo le kršitev 25. člena Ustave RS. Čeprav je kršitev bila in je Vrhovno sodišče to ugotovilo se pripor ni odpravil ampak je preiskovalni sodnik popravljal sklep o priporu kar za nazaj. Ob tem bi dodala, da je bil kot vzrok za pripor navedeno, da je bilo izsiljevanje na posebno grob način, za  kar je Višje sodišče kasneje ugotovilo, da temu ni tako.

  Mandatno volilna komisija  Državnega zbora Republike Slovenije je izdala Sklep o mirovanju pravic, čeprav  Zakon o poslancih tega sploh ne predvideva in s tem so prenehale soprogu vse pravice iz delovnega razmerja. Prav tako je bilo prekinjeno tudi zdravstveno zavarovanje za hčere. O tem me je obvestila zavarovalnica  25.3.2010, Državni zbor pa ne.

V 27. členu Ustave RS  je opredeljena domnevna nedolžnost » kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo« Taka opredelitev je tudi v 11. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah in 6. členu Evropske konvencije o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in 14. členu Mednarodnega pakta o državljanskih pravicah. Državni zbor je od 9.3.2010 pa do prenehanja poslanskega mandata 23.3.2011 deloval z enim poslancem manj čeprav Ustava RS v 80. členu navaja, da ima Državni zbor 90 poslancev.

Na sklep Mandatno volilne komisije smo se pritožili, pritožba je bila zavrnjena in obveščeni smo bili, da je sklep dokončen in to brez pravnega pouka.

Prav tako je bila zavrnjena tudi prošnja za prejemanje nadomestila po poteku mandata, čeprav poznamo primere – prav v zadnjem letu – ko je bilo po krivdi odstavljenim ministrom ( Erjavec, Gjerkeš, Pogačnik) nadomestilo odobreno.

Tako je soprog brez kakršnih koli dohodkov že od 9.3.2010.

Že ob aretaciji me je precej zmotilo navajanje predsednika Državnega zbora g. Gantarja, ki je za medije podal izjave in moža tako rekoč proglasil za krivega brez poznavanja dogodkov in še preden je bil  krivično obsojen. Od človeka na takem položaju bi pričakovala večjo korektnost.

Družina je bila v tem času in še danes hudo izpostavljena. Mediji so izvajali javni linč, objavljale so se neresnice in pritiski so bili iz vseh strani. V tem času sem dobila tudi ponudbo, da v kolikor plačam 30.000 EUR , ki naj bi bili za sodnika bo soprog izpuščen iz pripora. Tega seveda nisem sprejela, policiji sem to prijavila a do danes osebe, ki mi je ponudbo posredovala policija še niti zaslišala ni ( minilo je 7 mesecev). V tem času sem izvedela, da je tudi ta oseba tajni policijski sodelavec.

Prav tako je bil za mojega soproga s strani Marjana Mikuža naročen umor. Policiji sem podala prijavo in vso dokumentacijo v zvezi s tem – tudi tukaj do danes ni storjeno še ničesar. Skratka vse prijave, ki smo jih podali in vse kazenske ovadbe, ki smo jih podali se sploh ne obravnavajo.

Poslano mi je bilo tudi anonimno pismo, v katerem je navedeno, kako je v ta primer vpletena tudi policija. Prav tako je iz magnetograma sestanka predsednika vlade s predsednico Vrhovnega tožilstva vidno, da je ta primer bil usmerjan iz precej visokih krogov vladajoče politike.

Moj soprog je bil krivično obsojen in določena mu je bila višja kazen, kot je to v sodni praksi prav zaradi tega, ker je bil poslanec. To je bilo na sodišču tudi izrečeno in čeprav doslej ni bil nikoli obravnavan pred sodiščem ni bilo nobenih olajševalnih okoliščin.

Zdaj je zaprt v zaporih Dob, kjer je v sobi 23 zapornikov, čeprav to presega vse dovoljene standarde ( imajo en tuš, en WC in dva umivalnika). Kljub temu, da je po naši zakonodaji predvideno, da morajo zaporniku omogočiti čisto sobo – torej brez drog – mu to vsakokrat zavrnejo. Prav tako mu je onemogočeno zdravljenje, saj bi moral na operacijo, za katero je imel datum v Kopru v juniju 2011  a mu je s preselitvijo na Dob to onemogočeno in zdaj ponovno čaka vrstni red, ki bo predvidoma čez leto dni. Zdravnica mu je predpisala sprehode dvakrat dnevno, a mu tega nočejo odobriti in s tem se njegovo zdravstveno stanje slabša iz dneva v dan.

Na Vrhovno sodišče smo vložili Zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi storjenih kršitev  v postopku preiskave in sojenja. Po praksi se na Vrhovnem sodišču zahteve rešujejo približno v letu dni po vložitvi. Tako nam je za ta čas odvzeta tudi možnost za nadaljevanje postopkov pred Evropskim sodiščem.

Doslej nisem mogla verjet, da se kaj takega v naši državi lahko zgodi. Borimo se z mlini na veter. Nimam se na koga obrniti saj je vidno, da je tako policija kot sodišče na strani kriminala. Lahko rečem samo, da v naši državi pravo ne obstaja, ampak se sodi po ljudeh in ukazih. Kako naj po vsem, kar se nam je zgodilo še verjamem v pravno državo. Kako naj verjamem, da bo pravici zadoščeno, če so vsi naši dokazi zavrnjeni, vsa naša pričanja preprosto preslišana, neupoštevana. Če v našem primeru ne veljajo zakoni kot za ostale in  se dela kot je naročeno.

Moj zaključek je lahko samo, da moraš govoriti in delati tako kot ti je ukazano sicer končaš tako kot moj soprog.

Upam, da to ne bo samo izpoved družine v stiski. Da boste iz vsega povedanega in iz poslanega gradiva lahko videli resnico in nam nudili vsaj moralno zadoščenje.

BEDA NAŠEGA SODSTVA

AMNESTIJA

V POGOVORU Z ZAPORNIKI SEM UGOTOVIL, DA JE OGROMNO OBSODB IZREČENIH ZGOLJ NA PODLAGI SUMA OZ. PO NAROČILU.
TUDI MOJ PRIMER JE TAK. ZARADI MOJE PREVELIKE AKTIVNOSTI IN VZTRAJNOSTI, DA SE ODKRIJE OŠKODOVANJE DRŽAVE IN LJUDI NA POMEMBNIH POLOŽAJIH, KI SO ZA SVOJ ŽEP PRODALI PRIMORSKA PODJETJA SEM BIL VEČKRAT OPOZORJEN NAJ PRENEHAM S TEM SICER SE MI BO KAJ ZGODILO. IN ZGODILO SE JE!
ČEPRAV JE V MOJEM PRIMERU ŠLO ZA KONFLIKT DVEH IN DRUGI DRŽAVLJANI NISO BILI NE VKLJUČENI, NE PRIZADETI SEM BIL NAJSTROŽJE KAZNOVAN. STORILEC, KI JE OŠKODOVAL DRŽAVO, PA JE NA PROSTOSTI IN CELO ZAŠČITEN.
VSI VELIKI KRIVCI ZA GLOBOKO KRIZO V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU SO NA SVOBODI, ZAŠČITENI IN NEDOTAKLJIVI.
SODSTVO JE PODALJŠANA ROKA POLITIKE IN NE SAMOSTOJNA VEJA OBLASTI.
O TEM POVEDO TUDI ODLOČITVE EVROPSKEGA SODIŠČA NA RAZSODBE IZREČENE PRI NAŠIH SODIŠČIH IN IZPLAČANE ODŠKODNINE ZARADI KRIVIČNEGA SOJENJA PRI NAS.
TUDI SAM BOM UPORABIL VSA PRAVNA SREDSTVA TAKO DOMA KOT V TUJINI.

                                              

PRED URADNO PODAJO ZA OBNOVO KAZENSKEGA POSTOPKA ZARADI DOKUMENTOV IN DOKAZOV,

KI SO BILI ZAVESTNO SKRITI V DRUGEM SPISU, KJER JE MARJAN MIKUŽ OSUMLJENEC SMATRAM, DA SODIŠČE PO PREDOČITVI TEH PODATKOV MORA ODLOČATI O OBNOVI POSTOPKA.

 PRED PODAJO TEGA ZAHTEVKA, KI BO TEMELJIL NA 410. ČLENU ZKP SEM V PISMU, KI SEM GA NASLOVIL NA PREDSEDNIKA SODIŠČA V KOPRU 20.05.2011 JAVNO POZVAL VSE SODNIKE, KI SO BILI, UPAM, DA ZAVEDENI, DA SAMI PREDLAGAJO OBNOVO KAZENSKEGA POSTOPKA V MOJEM PRIMERU

 .

Spoštovani bralci in spremljevalci bloga!

Verjetno ste opazili, da smo določene vsebine umaknili iz bloga. To pa zgolj zaradi tega, ker je Sodišče v Kopru tako odločilo.

Ne morem mimo dejstva, da je v 1. členu Ustave Republike Slovenije jasno napisano, da je Slovenija demokratična republika, v 39. členu pa navajam:« Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.«

Za umaknitev zahtevane vsebine so bile le objavljeni članki v dnevnem časopisju in spletnih medijih in  povzetek navedb v teh objavah. Presojo o odločitvi Sodišča v Kopru prepuščam vam.

V medijih ste verjetno zasledili, da je Srečko Prijatelj preseljen na prestajanje zaporne kazni v Zavod za prestajanje kazni zapora na Dob pri Mirni.

S preselitvijo se je začelo vse na novo. Kljub že več kot letu dni pripora, se pravi tudi letu dni že prestane kazni so se vsi postopki začeli na novo. Obiski so omejeni na eno uro in to za steklom. Tako smo sedaj v še slabšem položaju kot v priporu. Tako naj bi bilo mesec dni. S tem lahko razumem le to, da so mu odvzete pravice, ki so mu bile že dodeljene. Vendar, če tako določa Pravilnik o izvrševanju kazenskih sankcij bomo to sprejeli in počakali, da mine ta mesec dni. Glede na to, da se je z vsemi postopki doslej čakalo, da se je iztekel zadnji dan, ki je po zakonu predpisan oz. se je te roke tudi večkrat kršilo ne verjamem, da bo tokrat kako drugače.

 Prošnji, ki smo jo podali zaradi že večkrat ponovljenih dejstev, da bi bilo odobreno prestajanje kazni v Kopru ni bilo ugodeno. Po navedbah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je bilo mnenje vodstva Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper negativno. Razlogi za to mi niso poznani še manj pa jasni. Tudi tukaj se bom raje izognila komentarjem in mojim razmišljanjem saj so nam poznani številni primeri, ko je bilo mnenje drugačno ob bistveno drugačnem obnašanju in vedenju pripornikov oz. zapornikov. Ponovno se bom navezala na Ustavo in to na 5. člen, ki pravi: »Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine.« Ali jih res?

V času, ko objavljamo na blogu, smo večkrat opozarjali na razne kršitve. Na te kršitve smo opozorili tudi v vseh doslej poslanih pritožbah in tudi v javnih objavah. Pa so bile spregledane. Morda namerno. Sprašujem se le ali so sploh potrebni vsi zakoni in predpisi in ali je sploh potrebna Ustava RS, če se tega kar je napisano ne spoštuje in se sodi in dosodi mimo vsega tega. Samo še na 29. člen Ustave RS – pravno jamstvo v kazenskem postopku, bi se navezala. V tem členu je navedeno: » da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist«. Tudi ta člen Ustave RS ni bil spoštovan.

Navajala sem samo člene Ustave RS, ki so kršeni in preveč bi bilo navedb kršitev zakonskih določil, če bi hotela vse navajat. A to je naša Slovenija. Za nekatere je tako, za druge pa drugače. Glavno je, da se s senzacionalnimi aretacijami preusmeri pozornost državljanov.

Obiskovalcem bloga sporočam, da kljub poskusom uničenja, tako psihičnega kot fizičnega, nadaljujemo. Prišel bo dan, ko bo pravica dosegla svoj cilj.

Hvala za vašo podporo v obliki zanimanja za našo stran resnice.

                                                                       Prijatelj Aleksandra

Strogo zaupno tožarjenje slovenskega parlamenta in sodstva v tujini

Ljubljana - Od včeraj na sedežih državnega parlamenta spet sedi 90 poslank in poslancev. V poslanski skupini nacionalne stranke je Srečka Prijatelja, ki mu je zaradi pravnomočne obsodbe na zaporno kazen štirih let prenehal poslanski mandat, nadomestila 33-letna podjetnica Sara Viler, ki se ukvarja z nepremičninami. Toda s tem primer Prijatelj ni končan.

V začetku tega meseca je namreč vodstvo državnega zbora prejelo pismo generalnega sekretarja Interparlamentarne unije Andersa B. Johnssona, v katerem ga obvešča, da je prijavo v povezavi s položajem poslanca Srečka Prijatelja posredoval odboru IPU za človekove pravice parlamentarcev. Ta odbor, pojasnjuje Johnsson, pregleduje sporočila v povezavi  s kršenjem pravic parlamentarcev. Odbor je prijavo prejšnji mesec v Ženevi za strogo zaprtimi vrati, kot vedno,  že obravnaval in začel postopek, ki ga bo nadaljeval na naslednjem zasedanju konec aprila v Panami. Zato generalni sekretar IPU predsednika slovenskega državnega zbora prosi za informacije o poslanski imuniteti Srečka Prijatelja in o tem, ali je državni zbor spremljal  sodni postopek zoper njega.

Johnssona zanima tudi, ali je res, da so Prijatelja aretirali  zaradi jemanja podkupnine, obsojen pa je bil zaradi groženj po telefonu. Slednje je samo ena od navedb v prijavi IPU. Prijavitelj med drugim trdi, da je past Prijatelju nastavila policija, ki je priskrbela tudi denar. Past je policija poslancu nastavila, ker je ta ostro kritiziral vlado in razkrival njene škandale. Še več,  cilj vladajoče koalicije je, da izgubi vseh pet poslanskih sedežev. Nadalje prijavitelj trdi, da je bil Prijatelj priprt nezakonito, da sodišče ni zaslišalo vseh prič obrambe in da je bila obsodba dobesedni zapis tožilčevega sklepnega  govora.

Kdo je prijavitelj, uradno ni znano. Toda navedbe v prijavi, da v času, ko je bil v zaporu Prijatelj ni prejemal plače in da je državni zbor s samo 89 poslanci deloval neustavno, ker ustava določa, da ima 90 poslancev, kažejo na poslansko skupino nacionalne stranke. Njen vodja Zmago Jelinčič vpletenosti v prijavo ne zanika. Pravi, da o tej zadevi ne sme govoriti, ker je zaupna, in dodaja, da gre v primeru Prijatelj, "kot kaže, za veliko piz...jo in gospodje bodo odgovarjali". Zapišimo še, da v državnem zboru obstaja skupina za IPU, ki sestavljajo delegacije za skupščino, v kateri je  24 poslank in poslancev. Med njimi sta tudi poslanca SNS, ki sta  na vrhu seznama poslancev, ki največ potujejo v tujino: Jelinčič in Bogdan Barovič. Slednji je tudi nadomestni član odbora za človekove pravice parlamentarcev IPU in se sej redno udeležuje, toda ne te skupine za IPU ne vodstva parlamenta ni seznanil z namenom omenjenega odbora. Na spletni strani državnega zbora pa še vedno piše, da je kontaktna oseba za omenjeno skupino Srečko Prijatelj.

odziv na izjave Egona Bandlja v zveziplačil oz.neplačil socialno in pokojninskih prispevkov našim pomorcem

Odmev:

Delo 11.3.2011
Bandelj:Drago Kos se ni opravičil za svoje izjave

V Delu dne 11.marca je g. Egon Bandelj izjavil, da sta g. Drago Kos in njegova komisijavečkrat napadla Splošno plovbo Portorož (SPP) v medijih, da delavcem ne plačujesocialnih in pokojninskih prispevkov. Višek arogance pa je, ko pričakujeopravičilo od g. Draga Kosa za izjave, kljub temu, da bi se g. Bandelj moral inmogel zavedati, da se je prav on zavzemal, da se slovenskim pomorščakom naladjah ne plačujejo socialno pokojninski prispevki. Izpostavilje neresnico, da imajo pomorščaki osebne dohodke v bruto znesku neozirajoč se na Kolektivno pogodbo (KP), kjer je izrecno zapisana specifikacijaosebnega prejemka v netu znesku. SPP tudi danes oglašuje v razpisih za prostadelovna mesta plačo v netu prejemku. G.Bandelj nastopa na meji črnega humorja,ko izjavi, da so pred 20 leti, ko je SPP ladje prenesla na hčerinsko podjetjeGenshipping Corporation (GSH), registritrano v Liberiji in pod liberijskonacionalno zastavo, obračunali bruto osebne prejemke in se tako izenačili zvečino ladjarjev in pomorščakov v svetu. Gre za davčno oazo. Saj se Liberijskazastava uvršča poleg drugih, kot so Panama, Sri Lanka, Vanuatu, Tuvalu,Mauritius,… med zastave ugodnosti, in je nelojalna konkurenca ladjarjemin pomorščakom, ki poslujejo in delajo na ladjah in vijejo nacionalne zastavein niso razglašene za zastave ugodnosti. 
ITF (mednardnatransportna sindikalna organizacija) se že vrsto let bojuje proti zastavamugodnosti. Tako smo pred leti imeli priliko videti ladjo Global Mariner v LukiKoper, kjer je bilo prikazano v kakšnih nemogočih razmerah delajo pomorščaki inkako nizkih plačil so deležni. Splošna plovba, kljub veliki samopromociji, sežal poslužuje  podobnih prijemov in se vede, kot da ima zaščito velikegabrata.

Leta 1992 staSplošna plovba in Sindikat pomorščakov Slovenije podpisala sporazum, po kateremso bile pomorščakom priznane pravice, ki so jih imeli v skladu s slovenskozakonodajo ob prezaposlitvi na GSH. Tako bi jim poleg neto plače, ki jo določaKP, pripadali še socialno pokojninski prispevki, plačani s strani SPP oz. GSH vSloveniji. Naj pojasnim, da se je neto plača na podlagi tega dogovora pričelaizplačevati po ITF-u v višini 60% ITF KP, v kateri pa niso všteti prispevki zasocialno in pokojninsko varnost. Toda takoj po podpisanem dogovoru se je ugotovilo,da slovenska zakonodaja onemogoča izvedbo. Zato se je poiskala druga rešitev,in na podlagi tega je bil le tri mesece kasneje podpisan aneks k sporazumu, pokaterem so pomorščakom lahko plačevali prispevke, vendar le po minimalnistopnji iz naslova zaposlitve v tujini (v podobni minimalni višini, kot si jihlahko plačujejo samostojni podjetniki). Pomorščaki nikoli niso bili zadovoljnis tem načinom, zato so neprestano zahtevali, da se jim plača polne prispevke naplačo. Predvsem je bil nezadovoljen oficirski kader, ker je pokojninski izračunpokazal katastrofalni padec prejemka pokojnine. Vplačila za pokojnine so bila venaki višini od mornarja do poveljnika ladje. Splošna plovba pa je na sejahSveta pomorščakov pojasnjevala, da bodo prispevke plačali za nazaj čim bomožno. Nikoli pa niso obljube uresničili. Opisal sem le del oškodovanjapomorščakov.

Eden od hudihsporov z g. Bandljem, ki sem ga imel kot predsednik sindikata je naslednji:Sporazum in KP sta sprva določala, da bo v podjetju stalno zaposlenih 220slovenskih pomorščakov s posebnimi pravicami, (klavzula pomeni zaposlitev zanedoločen čas in s tem plačilo prispevkov), kasneje določa število 200. Določbapomeni, da ob upokojitvi ali odhodu pomorščaka, pridobi status naslednjislovenski pomorščak. To obvezo je Bandelj dejansko ignoriral. Sam pa jesindikatu zatrjeval, da plačujejo prispevke. Za javnost pa je izjavil, da imajoobvezo samo do določene skupine. Leta 2006 sem ugotovil, da je število padlo na86 pomorščakov s posebnimi pravicami. Zato sem kot član nadzornega SvetaSplošne plovbe in predsednik sindikata to problematiko izpostavil, hkrati pasem bil primoran zaprositi odvetnika sindikata g. Aleksandra Lisjak, da jeprivil SPP. Takoj zatem so me odstavili, kot člana Nadzornega Sveta SPP prekosvojih ljudi v Svetu delavcev, v katerem sem bil edini predstavnik pomorščakovna ladjah. Svet pomorščakov pa je uprava SPP onemogočila že leta 2000 prinjegovem delovanju.

Po intervencijiodvetnika sindikata leta 2006 je v istem mesecu uprava izbrala 30 pomorščakov,jim podelila klavzulo in pričela plačevati prispevke za socialno in pokojninskovarnost. Vendar je še bilo določeno število slovenskih pomorščakov, ki so simorali sami plačevati prispevke, nekateri pa tudi ne. Prav zato moje zahteve douprave niso prenehale. Prepričan sem, da se je uprava Splošne plovbeprizadevala, da bi ugodila nemškemu ladjarju, s katerim se je povezala že predleti. Ker sem nasprotoval, tudi javno, in opozarjal na nepravilnosti v SPP, vPomorski družbi (PD) in tudi njihovemu projektu privatizacije Splošne plovbeleta 2005 in 2006 ter pokazal na več miljonsko oškodovanje pomorščakov vPD me je uprava SPP in PD na nezakonit način rušila dne 13.12.2006 s pomočjoodvetnika g. Gregorja Velkaverh. Sankcij SPP je bil deležen tudi odv. g.Aleksander Lisjak s tožbo, ki jo je spisal g.Velkaverh. Gospod Velkaverh izodvetniške pisarne Starman/Velkaver iz Kopra, je obenem zastopal nemškegaladjarja, bil predsednik Nadzornega sveta PD, ki jo je že obvladoval nemškiladjar, dolgoletni zastopnik SPP, zastopnik g. E.Bandlja in zastopnik t.i.novih sindikalistov. Nezakonitost sklica t.i. izredne konference dne 13.12.2006in njenih sklepov je po nekaj letih pravnomočno ugotovilo Višje sodišče. Predsodnim postopkom pa so mi ponudili 37.500,00Eu in odstop od nadaljnih tožb, čeodneham uveljavljat pravico. Zaradi nezakonitosti je ITF izključil Sindikatpomorščakov Slovenije iz medanarodne organizacije. 
        Vzgodbi okoli SPP je bilo že kar nekaj napisanega. Zanimivo je, da tudipristojnega ministrstva ni zanimalo plačilo prispevkov pomorščakom, kljub temuda so prejeli veliko mojih dopisov. Tudi moja posebna opozorila, kotpredsednika sindikata ob sprejemu davka na tonažo za ladjarje, da je potrebnohkrati uvesti plačilo polnih prispevkov za socialno in pokojninsko varnostnašim pomorcem, niso zalegla. Ni jim bilo pomembno niti opozorilo, da jepomorstvo v vzponu in ni pravi čas za prodajo Splošne plovbe d.o.o..  Grenamreč za naše gospodarstvo, za naše ljudi in tudi obstoj slovenije kotpomorske države. 

Karl Filipčič
PredsednikSindikata pomorščakov Slovenije v letih 1999 - 2008 

Odprl bom gostilno Pri zaprtem poslancu

 

Srečko Prijatelj:

"Pravijo, da sem videti bolje kot prej," nas v koprskem zaporu sprejme nekdanji poslanec Srečko Prijatelj, prvi obsojeni poslanec v samostojni Sloveniji.

Po nasmejanem izrazu se ne zdi, da bi mu bilo v zaporu hudo, a sam priznava, da se vse skupaj kaže na njegovi duševnosti. Nisem kriv, trdi, "pišem knjigo, ko bom prišel iz zapora, pa bom odprl gostilno Pri zaprtem poslancu". In da, "res sem imel intimno razmerje z novinarko Ano Tavčar, skoraj sem se že ločil". V pogovoru še o domnevnih nepravilnostih v Splošni plovbi, sojenju in še čem.

Višje sodišče vam je znižalo kazen za leto in dva meseca, na štiri leta. Kaj vam ta sodba pomeni glede na to, da trdite, da niste krivi?
Kazen je zame konstrukt, sprejet v sodelovanju s tožilstvom, policijo in sodiščem. Sodba je čisti prepis obtožnice z dodatki, obsojen sem za dejanja, ki jih nikoli nisem storil. Dejstvo je, da tudi moja obramba ni imela možnosti, da bi podala obrambni predlog, ker je bil v celoti zavrnjen. Priče so, razen dveh, pa še za ti dve je sodnica rekla, da lažeta, zavrnili. Ovadil me je človek, ki ga je policija prej spoznala za krivega hudih kaznivih dejanj in je oškodoval državno blagajno za tri milijone evrov in pol. Zanj so že izdali obtožni predlog. Ko smo ugotovili, da nas je ta poslovni partner ogoljufal, nisem mogel ostati pri lepih besedah.

Ampak esemesi obstajajo.

Ne zanikam tistega, kar sem pisal po esemesih, a brali so samo moje, njegovih ne, tega sodnica ni dovolila. Nisem ga udaril, ni bilo nobenih telesnih poškodb, torej so resne grožnje in grobo izsiljevanje zdaj odpadli. Če bi odpadlo še to, kar so si izmislili, da sem si pridobil protipravno premoženjsko koristi na račun njega s tistimi 50 tisoč evri. Mikuž je dokazoval, da mi je jih je dal, z dvižnim listkom iz banke, ki ima povrhu še napačen datum − vemo tudi, da je hazarder, odvisnik od iger na srečo − sodnica pa ni upoštevala dveh prič, ki jih je predlagal Mikuž in sta zanikali prejem tega denarja. Skratka, če bi sodišče brisalo še ta denar – ženo so oprostili – potem bi moral biti oproščen.

A obstaja tudi orožje.
Tisto orožje je smešno, res, doma sem imel puško in tudi to sem imel možnost legalizirati. Puška je iz vojnih časov, ko sem aktivno sodeloval kot branitelj samostojnosti Slovenije. Obstaja reverz, da sem to puško dobil od predsednika države kot oborožitveno sredstvo in niso zahtevali, naj jo vrnem, sam pa je tudi nisem. Po tiho je bilo dovoljeno, da jo imam. Kriv sem le, ker tega nisem legaliziral. Sem zbiratelj orožja, imel sem orožni list za vse druge kose orožja, za tega pa ne. Dve stari puški sem potegnil iz zemlje, našli smo ju pri izkopu neke hiše, obnovil sem ju, da bi ju obesil na steno. Za to so mi dosodili kazen dveh let, kar je nenormalno, če primerjamo sodno prakso na sodišču.

Na to opozarjate tudi v pismu predsedniku vrhovnega sodišča Branku Masleši. Vam je odgovoril?

Ravno včeraj. Pravzaprav se zelo spretno izmika kakršnemukoli komentiranju. Zanimivo je, da predsednik vrhovnega sodišča ne more in ne sme presojati posameznih sodnih primerov. Obvestil sem ga, da je to isto sodišče ugotovilo ustavno kršitev, saj sem nezakonito priprt od prvega meseca pripora. Pilatsko si je umil roke, da ne more razsojati o tem, čeprav je pravzaprav, laično gledano, varuh zakonitosti. Lahko bi opozoril na to ali takoj prevzel recenzijo mojega primera. Tudi od ministra sem zahteval poseben nadzor nad mojim postopkom. Demokratično bi bilo, da bi me iz pridržanja ali odrejenega pripora vsaj privedli v DZ, pred kolegicami in kolegi pa bi imel možnost kaj povedati, ne pa da mi prepovedo vse, tudi novinarje. Eno leto sem bil v karanteni.

Opozarjali ste tudi, da vam grozijo.

Vesel sem, da se je v Kopru to zdaj končalo, ker zdaj prihajam v mednarodne pravne vode in Slovenija bo nekatere stvari morala povedati tam. Ne gre, da poslanca izločijo na tak način, ker bi kritično govoril v DZ. Grozili so mi s smrtjo, še danes mi grozijo. Tudi če se mi kaj zgodi, bo ta zadeva sodni epilog doživela, ker zame delajo eminentni pravni strokovnjaki in del slovenskega gospodarstva, ki želi tej zgodbi priti do konca. Tudi njih zaradi tega zelo maltretirajo in preganjajo.

Časa za dialog, dogovor, kompromis je bilo več kot dovolj. Poskušal sem varovati ugled države, poskušal sem biti pravno vzdržen in tudi korekten pri podajanju informacij. Zdaj ni čas, da bi nadaljeval, ker sem izigran, poteptan, vzeli so mi dostojanstvo, osebni denar. Nisem vzel podkupnine kot Thaler, šel sem po svoj denar; vzeli so mi službo, osramotili so me v javnosti, bolj me niso mogli, naredili so javni linč. Svoje zadoščenje bom moral dobiti …

V tujini?Upam tudi na Ljubljano; zame sta predsednik vrhovnega sodišče in vrhovno sodišče institut, v katerega je treba verjeti. Verjamem, da je v Kopru nekaj narobe, to je ugotovil tudi Franc Testen, takratni predsednik vrhovnega sodišča. Tukaj dovolijo – da ne rečem – pokvarjene sodnike še naprej. O tem govori tudi policijska prijava, anonimno pismo v točki pet. Kdo vse je inkasant, kateri sodniki pobirajo denar. In tudi danes v zaporu greš domov, če plačaš 30 tisoč evrov.

Zdaj so vam zaradi teh 50 tisoč evrov dali plombo na hišo.

Naredili so varovalko: če ne bi šlo, so pripravili še eno obtožnico. Najprej sem bil v istem sodnem postopku skupaj z Marjanom Mikužem, Robertom Časarjem in Loredano Bratuž. To je bilo za moje pravnike nevzdržno, kajti Mikuž se je pojavljal kot priča, kot tajni policijski delavec, bil je kot oškodovanec in obdolženec za tri milijone in pol, ki jih je v resnici ukradel Luki Koper. Potem je preiskovalni sodnik rekel, da morajo to razdeliti, mene in ženo so obravnavali posebej. Ampak tožilka je drugi dan po razdeljenem postopku sodnika vložila nov predlog, ki je bil na hladnem do zadnjih dni v decembru. Lani, ko sem bil že obsojen, na silvestrovo so mi dali drugo obtožnico, ki je sprta s pravnim redom, ker se človeku ne more soditi dvakrat za isto stvar. Vse te zneske smo predihali, zdaj bomo videli, kaj bodo naredili. Verjamem, da sem lahko obsojen tudi v drugem postopku, pri nas je vse mogoče. Pravimo, da bomo obrnjeno dokazno breme uvedli …

To je že v zakonu.

Jaz sem obsojen za sum. Obsodili so me na temelju suma, ta sodba je po svoje kozlovska sodba. Za teh 50 tisoč evrov je višje sodišče povedalo: "V pritožbi ni moč oporekati tako odvetnikom kot obsojencu, da ni realnih dokazov o vročitvi tega denarja, vendar je v popolnosti mogoče verjeti okrožnemu sodišču." Izzvali so kriminalno dejanje policije, ta je dala Mikužu denar, policija je vodila akcijo.

Poslanci bi lahko kljub zakonu, ki določa, da poslancu odrečejo mandat, če je obsojen na več kot šest mesecev zapora, odločili tudi drugače.

V DZ je ogromno zakonov, ki so v neskladju z ustavo. Imamo izigrano referendumsko voljo, denimo referendum za Koper; če bi bil jaz v DZ, Koper danes ne bi bil več tak, kot je. En glas je manjkal, jaz bi glasoval za Ankaran. Če že imamo referendum in govorimo o ustavi, po kateri ima ljudstvo oblast. To ljudstvo se je v Ankaranu vendar odločilo za svojo občino. Kaj zdaj modrujemo? Ni dovolj izigravanja, zdaj bi moral DZ še v mojem primeru sprejeti, da se čaka neko vrhovno odločitev. Tega ne želim, sodba je pravnomočna, stoično bom nosil te posledice, ampak pričakujem, da se bo sodnica Orjana Trunkl, za katero verjamem, da jo bo sram, da je tako sodila in razsodila, ne danes, jutri, pojutrišnjem pa, opravičila meni, ko bo čas za to. Nič drugega ne potrebujem.

Zavrgli so vse ovadbe, ki ste jih podali zoper domnevne sporne udeležence pri Splošni plovbi (SP). Če se lotiva revizijskega poročila, nam lahko v nekaj stavkih poveste kaj o tem?

Zahvaljujem se načelnosti računskega sodišča, zahtevo za revizijo sem vložil, še preden so me aretirali, leta 2007. Tožbe nisem vložil samo jaz, več kot 20 tožb je bilo vloženih glede SP, tudi druga podjetja, ki so bila izigrana, so to naredila. Vse so zavrnili. Zanimivo, ista tožilka, ki je zavrnila te obtožbe, mene sodno preganja. Kot da nimamo druge tožilke: ista tožilka v vseh zgodbah. Bila je na Mikuževi strani, ko je bil oškodovanec, zdaj pa ga bo sodno preganjala. Sumim, da gre za dogovor. Boste videli, da za vse te poslovne goljufije, davčne utaje Mikuž ne bo odgovarjal, ne bo šel v zapor.

Boli me predvsem krivica, ne toliko, da sem izgubil denar, denar je zame papir. Saj se sliši veliko, a ta denar sem dobil jaz oziroma moja družina, za to se je prodala družinska srebrnina. Tašča je bila toliko poštena, da je vse razdelila med svoje otroke in jaz sem to vložil v stanovanjsko-poslovni objekt, ki sva ga delala skupaj z Mikužem. Moj dolg ni iz trte izvit. V dokaznem predlogu smo navedli mnenje sodnega izvedenca, ki je revidiral naše delo s tem projektom v roku dveh let. Zakaj sem tako aktivno pritiskal nanj? Ker sem videl, da je taščo ogoljufal za 404 tisoč evrov.

Vaši tašči so ponudili neke vrste poravnavo.

To je običajen postopek. Tašča je rekla: Si ti mogoče dobil teh 404 tisoč evrov, jih je dal tebi? "Pa jebentiš, Pavla, ni dal meni, jaz imam z njim poslovni odnos." Ni bilo miru, dokler nismo sedli in odšli k njemu v Gorico. Še tam je zanikal, da tega denarja ni dobil. Ko smo šli na zemljiško knjigo, ker druge pogodbe ona nikoli ni dobila, smo videli, da je to parcelo prodal po normalni ceni, njej je govoril, da bo plačano kot kmetijsko zemljišče, kupnino pa je dobila Loredana Bratuž po zaupanju tašče, ki je podpisala bel kos papirja. Loredana sama je napisala, da jo Leopolda Stojković, moja tašča, pooblašča, da uredi nakup in prodajo zemljišča s te in te parcele in v celoti sprejme tudi kupnino. Denar je bil prenakazan njemu, kar je Bratuževa povedala in tudi napisala v pismu. Po dveh mesecih jo je odpustil. Torej gre za davčno utajo in veliko krajo. Ko sem ugotovil, s kakšnim človekom imam posla, sem rekel: Zdaj pa ti meni takoj vrni moj denar. Ne bom več čakal. Čeprav sva imela do septembra 2010 podpisan dogovor, da ga bom.

Povejte mi kaj več o poročilu računskega sodišča, precej stvari je prečrtanih.

To poročilo ugotavlja, da je kršen zakon o javnih financah. SP se je prodajal brez predhodne ocene realne vrednosti. Andrej Bajuk je vodil prodajo, kar je nezaslišano, vse se je podpisovalo v njegovem kabinetu. Dejstvo je, da so najprej pripravili čisto pošten razpis, na katerega so se javila tri podjetja, dve slovenski, in sicer Luka Koper in Mercata. Obe sta imeli boljšo ponudbo od Nemca. Pozneje je minister kljub visoki varščini ta razpis preklical in se odločil za dražbo. Znova je bila vplačana varščina in podpisana izjava, da sprejemajo vse morebitne dolgove in terjatve do SP. Tudi to so podpisali Luka Koper in Mercata. Nesmisel, morali so zapisati tudi zgornjo mejo, do katere vsote bodo dražili. Ker je bil Peter Doehle prek Pomorske družbe solastnik SP, je to informacijo imel in jo je izkoristil: prijavil je znesek 50 milijonov. Za ta denar jo je tudi dobil in čez dva tedna je prodal dve stari ladji, ki sta bili vredni točno 50 milijonov.

Mene zanima ta prečrtani del
V tem kontekstu so nekatere zadeve, o katerih tudi jaz ne morem govoriti.

Kdo jih je prečrtal?

Vlada RS je zahtevala, da se, preden gre v javnost, to naredi, ker so v neskladju z zakonodajo oziroma bi se verjetno izdalo kaj, kar se je zgodilo.

Vi veste, kaj piše?

Vem, seveda. Nekatere stvari se nanašajo na posle, ki smo jih omenjali tudi mi. Kriminalisti jih z muko, ker morajo, danes preiskujejo. Ravno danes so zaslišali tudi enega od mojih kolegov. Gre za prodajo orožja v Angoli, prodajal ga je Republika Slovenija, takratna oblast tudi v devetdesetih letih. Vozilo se je po 300 kontejnerjev, z dvema ladjama. Pod Slovenijo se je prodajalo tudi orožje. Ko se danes pogovarjamo, koliko pušk smo prodali Hrvaški, je to promile, mala malica. V Angoli pa so umirali ljudje, nedolžni, goloroki, ko so jih pobijali pripadniki različnih hunt. Tja smo pošiljali orožje. Za denar, ki se je v kovčkih prenesel sem. In jaz sem se odločil, da bom to razkril pred posebno skupino tožilcev za organiziran pregon kriminala v tujini. Nekateri gospodje bodo pač morali sodno odgovarjati.

Kdo je imel koristi od prodaje tega orožja?

Posamezni ljudje v Sloveniji, ki so danes na visokih in vplivnih vodstvenih in vladnih položajih.

Policija preiskuje …

… ker mora, a ne bo ničesar odkrila, ker ne sme. Generalni direktor je marioneta in dela, kar mu rečeta Kresalova in vrh vlade, to je jasno, opazi se v več zadevah. Poglejte, kako se prodaja zaseženi kokain. Ta droga kar izgine. Ne izključujem dejstva, da je romal v državni zbor in k nekaterim izbrancem, ki jih danes sumijo, da ga uživajo. V DZ je marsikaj moralno spornega. Lahko sem zaprt, ampak ker sem videl nekatere stvari, ne bom tiho. Poglejte malo po arhivih: vidite predsednika DZ, kako si s prsti drgne dlesni in vpije mir v Ljubljani namesto mir v dvorani.