SREČKO PRIJATELJ
Slovenska vas 14, Mirna na Dolenjskem
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO
KOMISIJA ZA POGOJNI ODPUST
G. IGOR BELE
Župančičeva 3, Ljubljana
Slovenska vas, 25.04.2012
Spoštovani g. Igor Bele
Dne 13.3. 2012 ste mi poslali odločbo za pogojni odpust, katero povzemajo vsi mediji in v kateri navajate vzroke za zavrnitev moje prošnje.
Vem, da skoraj vsak dan prejmete nešteto število pisem s podobno vsebino, ki vsaka zase odseva svoje zgodbe. Moj namen ni vlagati uradno pritožbo na odločitev komisije in s tem v zvezi sprožati upravni spor na pristojnem sodišču, temveč le povedati Vam kot osebi v pravosodnem sistemu, ki nesporno uživa ugled, svoje mnenje v zvezi s tem.
Pismo sem prejel v jutranjih urah 19.4.2012 skupaj s sporočilom komandirja polodprtega oddelka zaporov Dob, ki mi je ob vročitvi te odločbe povedal tudi žalostno novico, da mi je umrla mama, ki jo od mojega pripora na žalost nisem mogel videti. Da bi lahko šel na pogreb svoje matere so mi v zavodu ponudili koriščenje mojega dopusta, kar tudi pove vse o krutosti tretmaja do mene. Seveda to ni pomembno v tem trenutku, kakor tudi ni pomembno to, da se trudim ves čas pripora in zapora izpolnjevati vsa pričakovanja zaposlenih in strokovnih služb, ne želim poudarjati, da sem si pogojno odpustitev že pridobil z vzornim vedenjem in mojim prizadevanjem in da je taka izpustitev nagrada za izkazano prizadevnost in zaupanje, ki ni bilo izrabljeno ter da temelji na osnovi izkazanega vedenjskega vzorca posameznika v času prestane kazni. To sploh ni sporno, kar je seveda zelo korektno poudari tudi direktor zavoda g. Podržaj v izjavi za medije (v prilogi).
Opozoriti želim na anomalijo, ki se ne sme ponoviti pri ponovnem odločanju o mojem pogojnem odpustu !
Poslali ste mi odločbo v kateri navajate dva razloga za negativno odločitev in sicer odprte postopke in neplačevanje kazni .
Oba razloga ne zdržita trezne presoje in sta, da ne bom nevljuden netočna. Denarno kazen namreč skladno z dogovorom s strokovno službo zavoda plačujem, glede odprtih postopkov pa želim še enkrat povedati isto kot sem povedal že na komisiji .
Nobenih novih kaznivih dejanj nisem storil, prvič v življenju sem obsojen in nikogar nisem udaril ,kaj šele fizično poškodoval ali ubil .
To kar mi očitate v odločbi, kot vzrok za uradno zavrnitev pogojnega odpusta je ista zadeva za katero sem že obsojen in je bila sprva skupna kazenska ovadba št-D 1785784/K1030263 izdana z dnem 10.3.2010,ki jo je policija podala tožilstvu.
Ker se je v tej zadevi g. Mikuž ,ki je v mojem primeru oškodovanec pojavljal v kar štirih vlogah (priča, oškodovanec ,tajni policijski sodelavec s pogodbo in storilec številnih kaznivih dejanj ) je preiskovalni sodnik Iztok Naglav sodil in presodil, da je potrebno zadevo v delu, kjer se bremeni mene iz te kazenske ovadbe izvzeti. Sodnik je v sodnem sklepu zapisal sledeče;« Glede na to, da se z zahtevo za razširitev preiskave ne očita obdolženemu Srečku Prijatelju storitev kakršnega drugega kaznivega dejanja, je tako iz razlogov smotrnosti postopek za obdolžence, ki sem jim očita storitev povsem drugih k.d. kot obdolženemu Srečku Prijatelju, izločiti…..«(priloga).
Le nekaj dni po moji izločitvi iz obtožnega akta je tožilka Barbara Rožman Milič zahtevala ponovno združitev postopka, ki mi ga danes očitate Vi,da je nov postopek. Sojen in obsojen sem in o ponovni združitvi je sodišče ves čas sojenja molčalo . Na silvestrovo 2010 v popoldanskih urah sem v pripor v Kopru dobil zahtevo za razširitev zadeve za katero sem bil že obsojen ,torej z devet mesečnim zamikom mi je bila vročena zahteva za razširitev preiskave tudi zame .Temu komisija v odločbi pravi nov odprt sodni postopek. Ves čas sojenja mi je Sodišče v Kopru nezakonito prikrivalo to sodno zadevo v kateri je oškodovanec v mojem sodnem primeru sedaj prvo obtoženi .
V sodbi za katero prestajam kazen in temelji izključno na njegovem pričanju pa je bil oškodovanec in oseba za katero sodišče zmotno meni, da ji gre verjeti. Razumno je, da če bi se ta kazenska zadeva vodila vsaj vzporedno, da se moja obsodba ne bi mogla končati z obsodilno sodbo. Oškodovanec, ki je za sodišče verodostojen kot oseba s kljub večkratnimi podanimi kazenskimi ovadbami in z izrečenim številom že pravnomočnih sodb je namreč za isto zadevo podal popolnoma različne izjave, kar je zanj trenutno normalno, saj je enkrat oškodovanec drugič pa obtoženi. Sodišče pa bo moralo slej ko prej razsoditi, kdaj je pod prisego lagal , laganje pod prisego pa je kaznivo dejanje .
Naj še enkrat poudarim, kazenska ovadba je sprva ista in za ta dejanja, ki se mi sedaj očitajo ponovno, sem v sodbi že obsojen.
Ker ste pravnik veste, da je edini namen, kot pravite po mnenju komisije*odprte*zadeve, držati Prijatelja do konca na prestajanju kazni v najbolj varovanem zaporu Dob med največjimi kriminalci, odprti postopki in banalen izgovor, da se še ne more utemeljeno pričakovati, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja zapornik ne bo ponavljal so kot naročeno zadostno zakonsko določilo,da Prijatelj ostane za zapahi.
Spoštovani g. Bele !
Nesporno je dejstvo ,da ste Vi spoštovana oseba, ki uživa ugled in spoštovanje. Zaradi tega dejstva Vam moram iskreno napisati, da take trditve v uradnem dokumentu ne vzdržijo trezne presoje in so tudi ustavno sporne in kot take nezakonite. Kot rečeno pa nima popolnoma nikakršnega smisla zame, da se na to uradno pritožujem, to je povsem jasno obema.
24.8. 2011 ste tudi Vi sami v Odločbi 7120-80 /2011/2 lepo opisali smisel 27. člena Ustave RS, ki pravi :
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega ,dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo,dokument prilagam kot dokaz, da zame ne velja isto načelo.
Ustava RS je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji, pa vendar je s tako lahkoto poteptan vselej, ko to narekuje trenutna situacija ali pa ko je to naročeno.
Moji zakonski pogoji za pogojni odpust ,ki jih predpisuje 88. člen Kazenskega zakonika so izpolnjeni v celoti in to sploh ni sporno .
Tudi pravna praksa pravi, da je najmanj neopravičeno, če drugi kazenski postopki, ki niso zaključeni s pravnomočno sodbo negativno vplivajo na druge postopke. Pravna praksa tudi v drugih sodnih primerih govori, da kadar se zavzamejo taka načela je to nedvoumno izkrivljanje prava (priloga Ivanka Dešmar Potočnik –državna pravobranilka sodna praksa št. P-A40-543/2011-8-A ).
Komisija med drugim v zaključku izreka, da še ne more utemeljeno pričakovati, da v času kaznivega dejanja kaznivega dejanja ne bom ponavljal.
Še enkrat poudarjam, da je v pravnomočni sodbi Višjega sodišča Koper izrecno jasno napisano, da nisem nikogar grobo izsiljeval, saj nisem nikogar fizično napadel, udaril, kakorkoli poškodoval ali ubil - pisal sem le SMS sporočila .
Ali ni to malo preveč banalen vzrok, da se na zaporni kazni vztraja?
Smatram, da sem si pravico do pogojnega odpusta že pridobil z vzornim vedenjem in da ne morem in ne smem biti kaznovan za nekaj v naprej za kar še nisem obsojen in verjamem, da tudi ne bom, ker očitanega nisem storil .
In ne nazadnje želim zelo jasno poudariti še sledeče nesporno dejstvo, ki pa ob vedenju in poznavanju zadev najbolj boli.
Komisija za pogojne odpuste je od uveljavitve novega zakona, ki sicer res predpisuje, da se mora pri odločanju o pogojnem odpustu morebitni kazenski postopki pred sodiščem upoštevati, ravnala skrajno neenako . Slednji predpis, ki velja zgolj kot priporočilo komisiji, ki je dolžna spoštovati ustavna določila, ne velja za vse prosilce v enaki meri, čeprav se nanj po potrebi vaša komisija sklicuje. Če vršimo samo bežen vpogled v osebne spise za pogojno izpustitev v obdobju 2008-2012 bi nesporno ugotovili, da je bilo pogojno odpuščenih z odprtimi postopki več 100 oseb. Naj navedem le nekaj medijsko razvpitih primerov Dušan Pompe-ZKPZ Maribor leto 2010, Leljak……
Glede na očitek, da oškodovancu še nisem povrnil škode pa bi dodal še to. Vse moje premoženje je blokirano oz. zavarovano. V kolikor bi ugodili moji prošnji za pogojni odpust, bi se takoj zaposlil ( službo imam urejeno in me čaka – o tem je obveščen tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob) in s prejemki bi lahko odplačal vse odprte postavke. Trenutno oz. ves čas prestajanja kazni pa sem brez dohodka in tudi moja družina ima samo prejemke soproge, ki zadoščajo le za skromno osnovno preživetje.
Glede utemeljitve, da se ne more pričakovati, da ne bom ponovil kaznivega dejanja pa tole: v svojem življenju sem opravljal več pomembnih funkcij in bil na različnih položajih. Delo sem vedno opravljal korektno in zanesljivo. To lahko potrdijo vsi, ki so bili kakorkoli povezani z mojim delom. Prav tako nisem problematična oseba v svojem bivalnem okolju, kar je tudi razvidno iz poročila Centra za socialno delo Sežana. Imam urejeno družinsko življenje in prav tako kot že omenjeno tudi službo. Prav zaradi vsega navedenega bi komisija s podatkom, da sem prvič obsojen lahko sklepala, da ne gre za osebo, ki kazniva dejanja ponavlja.
Prav tako sem imel že več pet urnih nenadzorovanih izhodov in tudi že nenadzorovani vikend izhod in pri tem ni bilo nikakršnih nepravilnosti. Moja želja je samo, da se čimprej vrnem v družinsko življenje in nudim pomoč hčerama, da dokončajo študij in soprogi.
Namen mojega pisanja je, da upam v korektnost pri ponovnem odločanju o pogojnem odpustu zame v maju 2012, ko se z prošnjo zopet obrnem na vašo komisijo.
Spoštovani g. Igor Bele!
Iskreno upam v pravično odločitev komisije, saj kot rečeno nisem nikogar ubil, ga udaril ali fizično poškodoval. Vsi pa vemo, da zapore v Sloveniji s 50% odslužene kazni zapuščajo brez problemov tudi morilci za katere pa po mnenju komisije ni nevarnosti, da kaznivih dejanj ne bodo ponavljali.
To pismo Vam ne pošiljam iz kakršnih koli provokativnih namenov, je le realen odsev zgrešene penološke prakse, ki ne nagrajuje prizadevnosti in korektnosti posameznika v času pristajanja kazni. Sam sem dokaz za to zgrešeno prakso, ker nisem bil problematičen zapornik na začetku in ker sem prvi dan prebral hišni red in ga v celoti spoštujem. Še danes sem za analitike nezanimiv primer, ker z mano ni penološkega napredka in tako tudi ni smisla povprečnosti vzornega vedenja nagrajevati.
Hvala vam za razumevanje in če ste pismo prebrali, Vas prosim, da zapisanega ne vzamete kot zlonamerno podajanje očitkov, saj to ni moj namen pisanja.
S spoštovanjem ,
Prijatelj Srečko
Slovenska vas 14, Mirna na Dolenjskem
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO
KOMISIJA ZA POGOJNI ODPUST
G. IGOR BELE
Župančičeva 3, Ljubljana
Slovenska vas, 25.04.2012
Spoštovani g. Igor Bele
Dne 13.3. 2012 ste mi poslali odločbo za pogojni odpust, katero povzemajo vsi mediji in v kateri navajate vzroke za zavrnitev moje prošnje.
Vem, da skoraj vsak dan prejmete nešteto število pisem s podobno vsebino, ki vsaka zase odseva svoje zgodbe. Moj namen ni vlagati uradno pritožbo na odločitev komisije in s tem v zvezi sprožati upravni spor na pristojnem sodišču, temveč le povedati Vam kot osebi v pravosodnem sistemu, ki nesporno uživa ugled, svoje mnenje v zvezi s tem.
Pismo sem prejel v jutranjih urah 19.4.2012 skupaj s sporočilom komandirja polodprtega oddelka zaporov Dob, ki mi je ob vročitvi te odločbe povedal tudi žalostno novico, da mi je umrla mama, ki jo od mojega pripora na žalost nisem mogel videti. Da bi lahko šel na pogreb svoje matere so mi v zavodu ponudili koriščenje mojega dopusta, kar tudi pove vse o krutosti tretmaja do mene. Seveda to ni pomembno v tem trenutku, kakor tudi ni pomembno to, da se trudim ves čas pripora in zapora izpolnjevati vsa pričakovanja zaposlenih in strokovnih služb, ne želim poudarjati, da sem si pogojno odpustitev že pridobil z vzornim vedenjem in mojim prizadevanjem in da je taka izpustitev nagrada za izkazano prizadevnost in zaupanje, ki ni bilo izrabljeno ter da temelji na osnovi izkazanega vedenjskega vzorca posameznika v času prestane kazni. To sploh ni sporno, kar je seveda zelo korektno poudari tudi direktor zavoda g. Podržaj v izjavi za medije (v prilogi).
Opozoriti želim na anomalijo, ki se ne sme ponoviti pri ponovnem odločanju o mojem pogojnem odpustu !
Poslali ste mi odločbo v kateri navajate dva razloga za negativno odločitev in sicer odprte postopke in neplačevanje kazni .
Oba razloga ne zdržita trezne presoje in sta, da ne bom nevljuden netočna. Denarno kazen namreč skladno z dogovorom s strokovno službo zavoda plačujem, glede odprtih postopkov pa želim še enkrat povedati isto kot sem povedal že na komisiji .
Nobenih novih kaznivih dejanj nisem storil, prvič v življenju sem obsojen in nikogar nisem udaril ,kaj šele fizično poškodoval ali ubil .
To kar mi očitate v odločbi, kot vzrok za uradno zavrnitev pogojnega odpusta je ista zadeva za katero sem že obsojen in je bila sprva skupna kazenska ovadba št-D 1785784/K1030263 izdana z dnem 10.3.2010,ki jo je policija podala tožilstvu.
Ker se je v tej zadevi g. Mikuž ,ki je v mojem primeru oškodovanec pojavljal v kar štirih vlogah (priča, oškodovanec ,tajni policijski sodelavec s pogodbo in storilec številnih kaznivih dejanj ) je preiskovalni sodnik Iztok Naglav sodil in presodil, da je potrebno zadevo v delu, kjer se bremeni mene iz te kazenske ovadbe izvzeti. Sodnik je v sodnem sklepu zapisal sledeče;« Glede na to, da se z zahtevo za razširitev preiskave ne očita obdolženemu Srečku Prijatelju storitev kakršnega drugega kaznivega dejanja, je tako iz razlogov smotrnosti postopek za obdolžence, ki sem jim očita storitev povsem drugih k.d. kot obdolženemu Srečku Prijatelju, izločiti…..«(priloga).
Le nekaj dni po moji izločitvi iz obtožnega akta je tožilka Barbara Rožman Milič zahtevala ponovno združitev postopka, ki mi ga danes očitate Vi,da je nov postopek. Sojen in obsojen sem in o ponovni združitvi je sodišče ves čas sojenja molčalo . Na silvestrovo 2010 v popoldanskih urah sem v pripor v Kopru dobil zahtevo za razširitev zadeve za katero sem bil že obsojen ,torej z devet mesečnim zamikom mi je bila vročena zahteva za razširitev preiskave tudi zame .Temu komisija v odločbi pravi nov odprt sodni postopek. Ves čas sojenja mi je Sodišče v Kopru nezakonito prikrivalo to sodno zadevo v kateri je oškodovanec v mojem sodnem primeru sedaj prvo obtoženi .
V sodbi za katero prestajam kazen in temelji izključno na njegovem pričanju pa je bil oškodovanec in oseba za katero sodišče zmotno meni, da ji gre verjeti. Razumno je, da če bi se ta kazenska zadeva vodila vsaj vzporedno, da se moja obsodba ne bi mogla končati z obsodilno sodbo. Oškodovanec, ki je za sodišče verodostojen kot oseba s kljub večkratnimi podanimi kazenskimi ovadbami in z izrečenim številom že pravnomočnih sodb je namreč za isto zadevo podal popolnoma različne izjave, kar je zanj trenutno normalno, saj je enkrat oškodovanec drugič pa obtoženi. Sodišče pa bo moralo slej ko prej razsoditi, kdaj je pod prisego lagal , laganje pod prisego pa je kaznivo dejanje .
Naj še enkrat poudarim, kazenska ovadba je sprva ista in za ta dejanja, ki se mi sedaj očitajo ponovno, sem v sodbi že obsojen.
Ker ste pravnik veste, da je edini namen, kot pravite po mnenju komisije*odprte*zadeve, držati Prijatelja do konca na prestajanju kazni v najbolj varovanem zaporu Dob med največjimi kriminalci, odprti postopki in banalen izgovor, da se še ne more utemeljeno pričakovati, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja zapornik ne bo ponavljal so kot naročeno zadostno zakonsko določilo,da Prijatelj ostane za zapahi.
Spoštovani g. Bele !
Nesporno je dejstvo ,da ste Vi spoštovana oseba, ki uživa ugled in spoštovanje. Zaradi tega dejstva Vam moram iskreno napisati, da take trditve v uradnem dokumentu ne vzdržijo trezne presoje in so tudi ustavno sporne in kot take nezakonite. Kot rečeno pa nima popolnoma nikakršnega smisla zame, da se na to uradno pritožujem, to je povsem jasno obema.
24.8. 2011 ste tudi Vi sami v Odločbi 7120-80 /2011/2 lepo opisali smisel 27. člena Ustave RS, ki pravi :
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega ,dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo,dokument prilagam kot dokaz, da zame ne velja isto načelo.
Ustava RS je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji, pa vendar je s tako lahkoto poteptan vselej, ko to narekuje trenutna situacija ali pa ko je to naročeno.
Moji zakonski pogoji za pogojni odpust ,ki jih predpisuje 88. člen Kazenskega zakonika so izpolnjeni v celoti in to sploh ni sporno .
Tudi pravna praksa pravi, da je najmanj neopravičeno, če drugi kazenski postopki, ki niso zaključeni s pravnomočno sodbo negativno vplivajo na druge postopke. Pravna praksa tudi v drugih sodnih primerih govori, da kadar se zavzamejo taka načela je to nedvoumno izkrivljanje prava (priloga Ivanka Dešmar Potočnik –državna pravobranilka sodna praksa št. P-A40-543/2011-8-A ).
Komisija med drugim v zaključku izreka, da še ne more utemeljeno pričakovati, da v času kaznivega dejanja kaznivega dejanja ne bom ponavljal.
Še enkrat poudarjam, da je v pravnomočni sodbi Višjega sodišča Koper izrecno jasno napisano, da nisem nikogar grobo izsiljeval, saj nisem nikogar fizično napadel, udaril, kakorkoli poškodoval ali ubil - pisal sem le SMS sporočila .
Ali ni to malo preveč banalen vzrok, da se na zaporni kazni vztraja?
Smatram, da sem si pravico do pogojnega odpusta že pridobil z vzornim vedenjem in da ne morem in ne smem biti kaznovan za nekaj v naprej za kar še nisem obsojen in verjamem, da tudi ne bom, ker očitanega nisem storil .
In ne nazadnje želim zelo jasno poudariti še sledeče nesporno dejstvo, ki pa ob vedenju in poznavanju zadev najbolj boli.
Komisija za pogojne odpuste je od uveljavitve novega zakona, ki sicer res predpisuje, da se mora pri odločanju o pogojnem odpustu morebitni kazenski postopki pred sodiščem upoštevati, ravnala skrajno neenako . Slednji predpis, ki velja zgolj kot priporočilo komisiji, ki je dolžna spoštovati ustavna določila, ne velja za vse prosilce v enaki meri, čeprav se nanj po potrebi vaša komisija sklicuje. Če vršimo samo bežen vpogled v osebne spise za pogojno izpustitev v obdobju 2008-2012 bi nesporno ugotovili, da je bilo pogojno odpuščenih z odprtimi postopki več 100 oseb. Naj navedem le nekaj medijsko razvpitih primerov Dušan Pompe-ZKPZ Maribor leto 2010, Leljak……
Glede na očitek, da oškodovancu še nisem povrnil škode pa bi dodal še to. Vse moje premoženje je blokirano oz. zavarovano. V kolikor bi ugodili moji prošnji za pogojni odpust, bi se takoj zaposlil ( službo imam urejeno in me čaka – o tem je obveščen tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob) in s prejemki bi lahko odplačal vse odprte postavke. Trenutno oz. ves čas prestajanja kazni pa sem brez dohodka in tudi moja družina ima samo prejemke soproge, ki zadoščajo le za skromno osnovno preživetje.
Glede utemeljitve, da se ne more pričakovati, da ne bom ponovil kaznivega dejanja pa tole: v svojem življenju sem opravljal več pomembnih funkcij in bil na različnih položajih. Delo sem vedno opravljal korektno in zanesljivo. To lahko potrdijo vsi, ki so bili kakorkoli povezani z mojim delom. Prav tako nisem problematična oseba v svojem bivalnem okolju, kar je tudi razvidno iz poročila Centra za socialno delo Sežana. Imam urejeno družinsko življenje in prav tako kot že omenjeno tudi službo. Prav zaradi vsega navedenega bi komisija s podatkom, da sem prvič obsojen lahko sklepala, da ne gre za osebo, ki kazniva dejanja ponavlja.
Prav tako sem imel že več pet urnih nenadzorovanih izhodov in tudi že nenadzorovani vikend izhod in pri tem ni bilo nikakršnih nepravilnosti. Moja želja je samo, da se čimprej vrnem v družinsko življenje in nudim pomoč hčerama, da dokončajo študij in soprogi.
Namen mojega pisanja je, da upam v korektnost pri ponovnem odločanju o pogojnem odpustu zame v maju 2012, ko se z prošnjo zopet obrnem na vašo komisijo.
Spoštovani g. Igor Bele!
Iskreno upam v pravično odločitev komisije, saj kot rečeno nisem nikogar ubil, ga udaril ali fizično poškodoval. Vsi pa vemo, da zapore v Sloveniji s 50% odslužene kazni zapuščajo brez problemov tudi morilci za katere pa po mnenju komisije ni nevarnosti, da kaznivih dejanj ne bodo ponavljali.
To pismo Vam ne pošiljam iz kakršnih koli provokativnih namenov, je le realen odsev zgrešene penološke prakse, ki ne nagrajuje prizadevnosti in korektnosti posameznika v času pristajanja kazni. Sam sem dokaz za to zgrešeno prakso, ker nisem bil problematičen zapornik na začetku in ker sem prvi dan prebral hišni red in ga v celoti spoštujem. Še danes sem za analitike nezanimiv primer, ker z mano ni penološkega napredka in tako tudi ni smisla povprečnosti vzornega vedenja nagrajevati.
Hvala vam za razumevanje in če ste pismo prebrali, Vas prosim, da zapisanega ne vzamete kot zlonamerno podajanje očitkov, saj to ni moj namen pisanja.
S spoštovanjem ,
Prijatelj Srečko
