KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB

2. nadaljevanje 13. nujne seje

(14. oktober 2011)

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI:

Smo policijska država, ki jo je LDS pripeljal na rob propada. Danes ima človek občutek kot da smo v času nacizma. Tako nekako so meni pravili moji straši, je bilo v času nacizma. Nisi se upal pogledati levo in desno kajti, če si narobe pogledal, če so pa vedeli, da drugače razmišljaš si jih pa kar hitro fasal.
In tako je danes pri nas in upam, da se bomo tega 4. decembra znebili kajti to kar se zdaj dela, to je nedopustno. To je kršenje Ustave, to je kršenje osnovnih človekovih pravic in to počasi spoznava Evropa in to počasi spoznava ves svet. Konec koncev tudi zadeva s Srečkom Prijateljem je, ravno jutri je zasedanje in v nedeljo, čeprav se komu čudno zdi ampak delajo tudi to, na IP-ju, na mednarodni parlamentarni uniji, v Ženevi je zasedanje, kjer govorijo o svinjariji, ki se je dogodila Srečku Prijatelju. On je šel po svoj denar, policija je vse skupaj nastavila in tisti, ki mu je bil dolžan denar je seveda bil oproščen in je zunaj zato, ker je sodeloval s policijo zato, ker je bilo potrebno Srečka Prijatelja, ker je imel predolg jezik zapreti. In kaj je potrebno pri tem povedati? Meni je Srečko Prijatelj prinesel dokumentacijo iz sodišča, poštempljano, da je vložil kazensko ovadbo proti temu človeku. In, ko je ta človek izvedel je šel na policijo, so se zmenili in so naredili tisto spektakularno akcijo in prijem, ko je... Vsi so vedeli oziroma policija je poklicala POP TV. POP TV so s pripravljenimi kamerami snemali vse kako bodo Srečka Prijatelja zaprli. Zadeva bo v razpravi tudi na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in kdo bo dobil klofuto? Meni je žal, da bo Slovenija dobila klofuto, da ne bodo klofuto dobili tisti, ki so to skuhali. V tistem primeru, v njegovem primeru, v primeru gospoda Magajne, v primeru gospoda Kanglerja, v mojem primeru in še v nekaterih primerih o katerih tukaj ne razpravljamo zato, ker določeni ljudje, ki jih dobivajo po glavi niti ne vedo kam lahko pridejo. Samo strah jih je, nekateri se obesijo, nekateri se ustrelijo in to je pa bera te naše vodilne strukture, ki nas je pripeljala do sem.
Upam, da se bodo naši volivci streznili pa razmišljali kaj drugače. Hvala.

Celoten magnetogram si lahko preberete na :
http://www.dz-rs.si/index.php?id=96&cs=4&st=m&committee=20&unid=MDT|B4820595E43F0BC8C125792C0021DCCE&showdoc=1

Koliko nas stanejo napake policistov?

sobota, 15.10.2011 ob 13:20 | Avtor: Sabina Zonta

Na državnem pravobranilstvu so v zadnjih desetih letih prejeli skupno 5253 tožb in zahtevkov v t.i. predhodnem postopku zaradi domnevnega protipravnega ravnanja državnih organov. Ena najvišjih odškodnin, ki jo je morala država izplačati posamezniku, je skoraj 305.000 evrov, v zadnjih dveh letih pa sta službo zaradi tega izgubila dva policista.

Pravico do povračila škode, ki jo posamezniku s protipravnim ravnanjem stori državni organ, opredeljuje ustava. Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom vlado v poslanskem vprašanju spraševal, ali ministrstvo za pravosodje obravnava problematiko "žrtev preiskovalnih pravosodnih organov". Vlada, ki opravlja tekoče posle, mu je posredovala podatke državnega pravobranilstva, kjer sicer poudarjajo, da se podatki nanašajo na vse državne organe, ne samo policijo, tožilstvo in sodišče.

Državno pravobranilstvo se z morebitnimi odškodninami ukvarja na dva načina - skozi predhodni postopek in tožbe. Kot je navedeno v pojasnilu vlade, je bilo na državno pravobranilstvo v zadnjih desetih letih vloženih 3657 zahtevkov v predhodnem postopku, sodišče pa je posredovalo 1596 tožb. Glede predhodnih odločb namreč velja, da se mora oškodovanec najprej obrniti na državno pravobranilstvo in se sporazumeti o obstoju škode in višini odškodnine. Le v primeru, da oškodovanec in pravobranilstvo ne najdeta skupnega jezika, je mogoča vložitev tožbe za povrnitev škode na sodišču, so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu.

V zadnjih desetih letih je bilo sicer zaključenih 5361 zadev (gre tudi za postopke, ki so se začeli več kot desetletje nazaj). Država je dobila 935 zadev, izgubila pa 77. V 1330 primerih so sklenili poravnavo, v preostalih primerih pa so bili zahtevki zavrnjeni v predhodnem postopku ali pa tožbe umaknjene. In čeprav je država v 935 primerih zmagala, to še ne pomeni, da ji ni bilo treba plačati odškodnine. V nekaterih od teh primerov je morala država namreč izplačati odškodnino, čeprav nižjo od zahtevane. In ta izplačana vsota je občutno nižja kot tista, ki jo je zahtevalo vseh 935 tožnikov skupaj.

Država je v omenjenih primerih skupno izplačala nekaj čez štiri milijone evrov, medtem ko so tožniki zahtevali skupno slabi dve milijardi evrov. Med najvišje odškodnine, ki jo je država morala poravnati, sodi slabih 305.000 evrov oškodovancu zaradi neutemeljenega zapora.

Najvišja odškodnina, določena na podlagi poravnave, pa znaša 104.000 evrov. Oškodovanec, ki je tožbo proti Republiki Sloveniji vložil, saj naj bi ga poškodoval policist, je sicer zahteval 384.000 evrov. In kot so za STA razložili na Generalni policijski upravi, je bilo v zadnjih treh letih v petih sodnih postopkih pravnomočno razsojeno, da je Slovenija dolžna plačati odškodnino državljanom zaradi škode, ki so jim jo povzročili policisti.

Če pa je policist obsojen, da je pri opravljanju svojih nalog državljanu nezakonito povzročil telesne poškodbe oz. je nepogojno obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu delovno razmerje preneha. Na policiji so imeli en tak primer leta 2009, še enega pa leta 2010.

Na državnem pravobranilstvu pa dodajajo, da je bilo v zvezi s poškodbami, ki naj bi jih povzročili policisti, v zadnjih desetih letih vpisano 218 zadev, lani je pravobranilstvo prejelo še 13 tovrstnih zadev.

Posebno poglavje v zgodbi o odškodninah, ki jim mora država zaradi protipravnega ravnanja svojih uslužbencev plačevati posameznikom, so neutemeljeni pripori in zapori. Tukaj pristojni ugotavljajo poseben trend - da se višina ponujene in izplačane odškodnine ne povišuje kljub večjemu številu obravnavanih in rešenih zadev.

Leta 2009 se je število zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti v primerjavi z letom prej zvišalo za 25, vendar je bila skupna zahtevana vrednost za več kot polovico nižja. Na pravobranilstvu prav tako ugotavljajo, da so bila izplačila v primeru poravnav za kar 85,66 odstotka nižja od zahtevanega zneska. Po predhodnem postopku je sicer najvišja odškodnina za neutemeljen pripor ali zapor slabih 74 tisočakov, iz pravdnega postopka pa že prej omenjenih 305.000 evrov.

Pravobranilstvo sicer odškodnino ponudi pri kriterijih, ki so izoblikovani na podlagi sodne prakse. Kot so pojasnili za STA, komisija, ki odloča o sklenitvi poravnav, upošteva objektivne kriterije za nastanek škode, torej dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter povprečno denarno odškodnino, ki so jo sodišča za isto ravnanje dosodila v preteklem letu. Tako za prve tri dni odvzema prostosti ponudijo 300 evrov odškodnine, nato pa po 42 evrov za vsak naslednji dan.

Vrana vrani ne izkljuva oči ali pravljica, da smo pred zakonom vsi enaki.

TOŽILSTVO SE NE BO (PRE)DALO
Zaradi zvezanih rok pri pravnomočnem sklepu zunajobravnavnega senata je mariborsko tožilstvo na ministrstvo za pravosodje podalo pobudo za spremembo zakona o kazenskem postopku. Po besedah vodje tožilstva Draga Škete je pobuda mišljena v smeri, da bi bilo možno zoper sklepe o opravi preiskave vlagati pritožbe na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji. Saj v primerih, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi in o pritožbi obdolženca odloča zunajobravnavni senat, zoper odločitev slednjega državno tožilstvo zdaj nima možnosti pritožbe. To pomeni, da v takšnih primerih organ prve stopnje izda pravnomočno odločitev na drugi stopnji, kar pa, tako Šketa, po mnenju tožilstva ni primerna ureditev.

 

Sodnica bo še sodila

Čeprav je vrhovno sodišče v primeru sodnice Suzane Gril v sklepu mariborskega sodišča o zavrnjeni zahtevi za preiskavo prepoznalo dve kršitvi zakonskih določb, v tej zgodbi ne bo kazenskega postopka

Zgodba Suzane Gril, prve sodnice, ki ji je državni zbor odvzel sodniško imuniteto in s tem prižgal zeleno luč za uvedbo kazenskega postopka proti njej, češ da je kot prekrškovna sodnica na mariborskem sodišču do zastaranja namerno zadrževala več zadev, je znana. Prav tako njen preobrat, ko je po nekaj mesecih smela sodniško haljo ponovno obleči, ker je zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Mariboru zahtevo tožilstva za njeno preiskavo naposled zavrnil...

cel članek dosegljiv na povezavi

http://www.vecer.com/clanek2011090605681015