Spoštovane
bralke in bralci ter spremljevalci bloga !
Slovenija
je že dolgo na stran poti demokracije,
to je preprosto dejstvo in ni več le vprašanje.
Danes živimo
v času, ko so vsi krivci, resnično vsi krivci za slabo gospodarsko stanje
Slovenije, zaradi kraj, goljufij ali stokrat slišanih tajkunskih zgodb s
polnimi žepi denarja na svobodi. Živimo
v času, ko veliki tatovi za velike
prevare in goljufije preprosto uživajo v
bogastvu in se delajo norce iz lakote in revščine, direktorji državnih podjetij
ne odgovarjajo za nezakonitosti pri delu
ali za dejanja, ki bi jih lahko
imenovali kar kriminal. Bivši predsednik vlade pa, četudi mu je ljudstvo
zaupalo oblast, po katastrofalnih napakah, ki imajo za posledico veliko
nezaposlenost in vse hujšo krizo v Sloveniji, želi biti ponovno predsednik, a
tokrat predsednik države.
Današnjemu predsedniku pa je kar naenkrat postalo
zanimivo tudi navadno ljudstvo in ne samo skrb za potovanja in javno podobo v
eminentnih krogih. Žal ne moremo reči, da je predsednik vseh državljanov saj se
nemalokrat oglaša z izjavami, ki so zelo očitno v pomoč določeni opciji.
Pahor je pridelal v treh letih klenovskega vladanja
3 milijarde € proračunskega dolga +zapravljen denar, ki je ostal v proračunu od
prejšnje vlade in seveda drži dejstvo, da v treh letih ni ZNAL porabiti 6 milijard € že odobrenih
nepovratnih sredstev iz različnih skladov EU! Danes pa se v svoji volilni
kampanji dela socialno razumevajočega v
tovarni nogavic ob delu z delavkami. Pozabil je ta gospod, da so včasih partizani ustrelili svojega soborca že, če je samo jabolko
ukradel iz drevesa, danes pa se posamezniku ne zgodi nič tudi če v bedo in
lakoto porine cel narod s svojo nesposobnostjo in samovšečnostjo, toleranco do
kriminala in lopovščine. To mu je uspelo v pičlih treh letih. Kje je danes
njegova sodelavka, ki jo je tako zagovarjal in njen stric, ki se je kar ob
večerji z njim pogovarjal, kateri javni razpis se mora razveljaviti .
Vsa čast g.
Pahorju, naredil je Slovenijo prepoznavno po tem, da smo izgubili vso
mednarodno kredibilnost na finančnih
trgih in tudi v drugih pogledih. Res , da je sam plačeval kavice za reprezentanco, kar
predstavlja drobiž, a na leto je v
zrak istočasno pognal 3,5 milijarde €,
brez kakršne koli odgovornosti .
SEDAJ GA
BOMO VOLILI ZA PREDSEDNIKA RS , smo resnično tako kratke pameti MI SLOVENCI, da
ga bomo tudi izvolili?
Res je tudi,
da se nič slabega ne zgodi nikomur od tako znanih tajkunov, ki so poskrbeli, da
so čudežno izginile enormne vsote denarja, ki jih zdaj vračamo vsi
državljani, nič se ne zgodi g.
Jankoviču, čeprav lahko vsak dan v medijih prebiramo raznorazne nezakonitosti v
povezavi z njim, ne celo v zvezde ga kujemo ,nič se ne zgodi Golobiču,Kresalovi
katerim so bila očitana kazniva dejanja ( DURS, Komisija za preprečevanje
korupcije, Računsko sodišče) pa Zidarju in Tovšakovi o katerih v zvezi z
nezakonitimi dejanji v medijih lahko dnevno prebiramo že nekaj let , pa
pogrebnikom Splošne plovbe, Mip- a Nova gorica, Droge Portorož. Verjetno se še
vedno spomnite g.Kramarja ( NLB),ki je odkorakal z milijonom odpravnine v
svojem žepu, takrat so rekli za uspešno delo, ki je sedaj dobro vidno. Nazadnje pa se nič se ne bo zgodilo tudi
mojemu dolžniku Marjanu Mikužu iz
Solkana,ki je po naročilu policije zahteval predajo dolga v gostilni in ne na
transakcijski račun kot je bilo dogovorjeno in s pomočjo policije izzval
kriminalno dejanje. Čeprav ga je zaradi
poslovne goljufije in drugih nezakonitosti in oškodovanj policija preiskovala
že v letu 2009 je danes deležen vse zaščite
policije in zunaj na svobodi
uživa in troši denar oškodovancev.
Vse to se
dogaja z pomočjo sodstva, policije ter tožilstva zakaj že ;
ZATO, ker je
v Slovenji:
policija + tožilstvo + sodstvo = KRIMINAL
Danes na TV
kanalih gledamo, kako milo joka direktor policije, ki ga minister želi
zamenjati. Naj spomnim, da je tega gospoda bivša notranja ministrica imenovala
na to mesto kar brez javnega razpisa. VEDNO JI JE BIL PRI ROKI IN VDANO JI JE
SLUŽIL.
Spoštovani!
Ali ni ta
gospod pred zakonom odgovoren, kot direktor? Če ne za vse za kar ni vedel oz.
ni smel vedeti vsaj za stvari, na katere
je bil opozorjen pa ni ukrepal (glej
zgornji odstavek, na to temo je njemu poslanih najmanj 50 kazenskih ovadb). Kot
direktor policije je vsakomesečno
potrjeval račun za najem prostorov na Dimičevi ,ki je po ugotovitvah Računskega
sodišča omogočal hitro bogatenje g.
Pogačarju, ki je po navedbah medijev baje dober hišni prijatelj ga. Kresalove.
Računsko sodišče je povedalo svoje, kljub temu
pa v zadnji izjavi lahko slišimo samo hvalo na opravljeno delo, to bo že
držalo, če za merilo uspešnosti vzamemo postopke, ki so bili slučajno
pozabljeni ali opuščeni ali prikriti ali….
Sam sem po
hitrem postopku zaprt zato, ker sem zahteval vračilo dolga od upnika z SMS-i,
ki so vsebovali neprimerno vsebino –
tako sodišče. Sam pa sem prepričan, da sem zaprt zato, ker sem bil preveč
glasen glede zadev v katere so bili vpleteni vplivni možje naše države. Če bi
o vsem kar sem imel možnost slišati in videti in je tudi dokazljivo v dveh
mandatih poslanca v DZ-ju pred javnostjo molčal -KOT TO ZNAJO DRUGI - se mi ne
bi zgodilo nič. Tako pa so v strahu pred razkritjem zakulisnega mešetarjenja
poskrbeli, da se mi pobere ves moj denar
saj je vsem jasno, da če te finančno uničijo nimaš nobene možnosti več – to mi
je bilo jasno sporočeno že v pripor, da bodo poskrbeli, da bom pristal na
beraški palici. Pri tem pa so gospodje pozabili, da izhajam iz delavskega
razreda in je delo, pa naj bo kakršnokoli privzgojeno. Poskrbeli so, da so me
pred vso slovensko javnostjo osramotili, me prekrstili v Albanca Ismaela
Manjardija in mi vzeli vso človeško dostojanstvo. To je že res, a nekaj jim ni
uspelo, niso me zlomili, boril se bom do konca, da pravica prevlada nad
interesi posameznikov in tudi če me pospravijo, kot mi obljubljajo, jih čaka
soočenje z resnico.
Socialni
demonterji, kot sem jih večkrat imenoval
v parlamentu ( LDS,ZARES,SD )so mi
določili sodnico, ki mi je sodila in obsodila ter ponovno me sodi ob dejstvu,
da je v sodni sklep pred sojenjem zapisala, da mi ne zagotavlja pravičnega in
nepristranskega sojenja v ponovnem postopku sojenja za ista dejanja.
Ista sodnica
,ki je tudi sama postavljena pred sodišče zaradi krivičnega, pristranskega in
nezakonitega sojenja. Seveda ni v suspenzu, kar bi bilo normalno za
demokratično državo, ki je članica EU. Nisem edini, ki sem se poslužil tega
zakonsko dovoljenega sredstva. Podatki Ministrstva za pravosodje pa tudi
kažejo, da je zaradi nepravičnega sojenja izplačanih kar za veliko vsoto
odškodnin. V RS znamo suspendirati
železničarja,zdravnika,pilota, policista, vojaka ,……a za sodnika, ki naj bi
zagotavljal spoštovanje Ustave in vseh zakonov velja trajni mandat in ni
pomembno ali je sam na tej ali oni strani zakona, ne ugotavlja se osebna odgovornost saj vso odgovornost nosi
država in državljani. Delavec pa kot vemo lahko že za najmanjšo nepravilnost
takoj leti na cesto,tako pravi Zakon o delavnih razmerjih (odpoved iz krivdnih
razlogov).
TUDI TO JE
SLOVENIJA!
Mogoče je
bralec mojega bloga tudi minister Pličanič, zato dovolite spoštovani bralci in
bralke, da se v zvezi z zadnjim dogodkom v mojem sedanjem začasnem domovanju
obrnem nanj z javnim vprašanjem.
Spoštovani
G. minister!
Iz vašega odgovora oz. iz odgovora vaše
strokovne službe lahko razberem, da v vaši pristojnosti ni nič oz. vsaj nič kar
se tiče sojenja in sodišč. Kaj je potem vaša pristojnost oz. kaj potem delate?
Kdo je potem pristojen, da dovoljuje delo sodnikom, ki sami potrjujejo, da ne
morejo biti nepristranski? Kdo je potem tisti, ki skrbi za zakonitost postopkov
in spoštovanje zakonov. Kdo je tisti, ki ukrepa ob jasnem namigu, da se s pomočjo denarnega nadomestila
končajo postopki v prid plačnika oz. so že v pred kazenskem postopku zavrženi
ali pa celo ne pridejo niti tako daleč.
Ni potrebna
visoka izobrazba, da ugotovimo kdaj in koga se preganja in kdo in zakaj se ne
preganja.
Kdaj boste
kaj UKREPAL?
Če menite,
da nič od tega ni v vaši pristojnosti potem je bolje, da odstopite in predate
mesto nekomu, ki bo kos svojemu delu in bo delo opravljal ne glede na pritiske,
ki jih izvajajo močne struje, ki očitno držijo vse vzvode v svojih rokah.
Predsednik
Vlade je javno na TV priznal nemoč ob taki mafiji, zakaj o tem ne spregovorite
tudi vi ?
IMENA IN
PRIIMKI TEH GOSPODOV SO POZNANI.
In ne
nazadnje spoštovani minister, KAJ BOSTE STORILI OB UGOTOVITVI RAČUNSKEGA
SODIŠČA V ZVEZI S PORABO SREDSTEV PRI GRADITVI
ZAPOROV DOB?
Predvidena
investicija dveh blokov za potrebe zapora se je iz šest mio € povzpela na skoraj
87mio €. Tu, kjer bi moral biti vzor
zakonitosti poslovanja in poštenosti pa tak nered , kriminal ni dopusten, a
kaj, ko je to le vrh gnojne in ne ledene gore v zaporih. Sam skrbno beležim
zakonske kršitve, gospodarski kriminal, penološke nebuloze, krivice in
šikaniranja, ki jih sedaj, ker sem izmeček družbe ne morem izpostaviti. Ko si
enkrat obsojen ni pomembno ali si kriv ali nisi kriv, saj pri nas postopek glede pritožb traja kar
nekaj let. Za javnost je zadostno, da
si v zapornik.
Ja gospod minister, obema je vsaj upam
jasno, da se tumor
ne zdravi z aspirinom, v roke bo potrebno vzeti skalpel, priporočam vam,
da to storite čim prej!
Za to
finančno pogoltnost so krivci zagotovo znani, saj je nekdo moral podpisati in
odobriti anekse – vsaj tako naj bi bilo. Ni potrebno biti strokovnjak gradbene
stroke, da oceniš dejansko vrednost postavljenih objektov. Ob podatkih, ki jih
je posredovalo Računsko sodišče pa se nehote porodi dvom ali niso finančna
sredstva prek izvajalcev seveda z odobritvijo naročnika odromala mogoče na
račun LDS-a, ZARESA ali SD kot sponzorska sredstva za volitve. Mogoče pa med sponzorji najdete ravno te izvajalce, ki
so gradili Dobski zapor, ki je preplačan za skoraj 1400%.
Seveda pa
dvomim, da se bo kdo sploh ukvarjal s tem vprašanjem, saj doslej so bile vse
ugotovitve, ki jih je Računsko sodišče predstavilo in zahtevalo določene ukrepe
preprosto povožene in že čez nekaj dni se s tem ni nihče več ukvarjal. Dobro
nam je poznana zgodba zgodba- še iz
mandata g. Pahorja o Splošni plovbi Portorož, ko je to isto Računsko
sodišče ugotovilo velike nepravilnosti in celo zahtevalo menjavo ministra za
finance a g. Pahor je kot vedno – domnevam, da je imel za to vzrok stopil v
bran ministru , a znal je zamenjati zaradi velike načelnosti, kot je takrat
dejal večno prilagodljivega Karla Erjavca zgolj zaradi kant za smeti.
Preslišana je bila tudi zahteva Komisije
za preprečevanje korupcije, ki je zahtevala
pregon za odgovorne glede Splošne plovbe. To vprašanje bi moralo biti
zanimivo tudi za vas, saj je baje preko sorodstvenih vezi vpleteno tudi vaše
osebje. Mogoče bi bilo dobro pregledati dokumente vašega predhodnika v zvezi s
tem, če se seveda niso izgubili.
Naj spomnim
, na postopke v zvezi s Splošno plovbo
sem več let opozarjal jaz in zato sem danes tu, kjer sem. (Glej objave na Blogu)
Se spomnite g. minister, kako so
policisti, pomagali Avstrijski Hypo
banki zamenjati ključavnice in na prosto pospremili nekaj naših državljanov, ki
jim je bilo zaupano voditi to banko. Tujec je prišel sam v našo domovino urejat
zadeve. Zakaj? Ker verjetno pri nas ni ne želje ne volje, da se zadeve uredijo.
Saj je jasno, da kjer vlada kaos je zelo lahko prikriti in urediti vse zadeve,
tudi nelegalne.
Ali ne bi to
morali takoj storiti tudi vi? Ja, vem rekli boste, za to pa nisem pristojen, za nadzor nad delom sodišč
tudi ne, za imenovanje sodnikov in tožilcev tudi ne, ja potem pa vam ostane le
še sanjska služba ministra , izleti na Triglav s hrvaškim kolegom in sestanki z
našim uglednim predsednikom Vrhovnega sodišča.
Poslal sem
Vam zahtevo za izredni nadzor nad delom sodišča v Kopru, a vas tudi večno
veseli predsednik sodišča v Kopru ne prepriča. Sam sem bil postavljen pred
ponudbo, da se mi v zameno za plačilo odpravi pripor, prav tako sem od sozapornikov
izvedel, da so plačali določeno vsoto in glej čez par dni so bili izpuščeni iz
pripora. O tovrstni praksi se govori
tudi v javnosti. Kot zgleda je to mogoče nepisano pravilo, vendar se doslej ni
nikomur, ki je bil iz različnih strani opozorjen na to ni zdelo primerno
ukrepati. Lahko bi rekli, da kar se dogaja za mojim hrbtom me pa nič ne briga.
Poslušno,
verjetno po naročilu me sodi sodnica, ki kot je iz vseh dokumentov mogoče
sklepati, deluje tako, kot ji ukažejo. Druge razlage glede na prejete sklepe ne
najdem. Zakaj pa je tako, kakšno je ozadje in kako je poskrbljeno za verižno
pokrivanje hrbta bi verjetno moralo zanimati vas, meni in tudi mnogim ljudem je
namreč to zelo jasno.
Sam bom
kljub grožnjam nadaljeval iskanje pravne poti na Mednarodnem sodišču oz.
Mednarodnih sodiščih in ob pomoči institucij EU mi bo zagotovo
uspelo. Glede na to, da hitrost naših sodnih postopkov pred Vrhovnim in
Ustavnim sodiščem merimo v letih, bom na
to še nekaj časa čakal. Lahko me tudi
pospravijo, saj nekateri za dosego svojega cilja ne izbirajo sredstev.
Vseeno pa je
še vedno toliko ljudi, ki so jim določene zadeve in postopki dobro poznani in
so se naveličali pritiskov in delovanja skupine ljudi, ki se s svojimi dejanji
okoriščajo na račun vseh državljanov.
Prijatelj Srečko
Preberite članek objavljen v Delu 27.7.2012
Slovenski zapori grajeni po domače in prenatrpani
Revizija Računsko sodišče sumi na nepravilnosti pri dozidavi zapora na
Dobu, še bolj pa ga skrbi, ker za zapornike primanjkuje postelj
Ljubljana – Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij mora proučiti možnost
uveljavljanja odgovornosti projektanta zaradi domnevno nestrokovnega dela pri
pripravi projektne dokumentacije za gradnjo dodatnega zapora na Dobu. To je ena
od zahtev računskega sodišča.
A le domnevne nepravilnosti pri gradnji zapora na Dobu niso edina
ugotovitev računskega sodišča, saj ga še malce bolj skrbi prenatrpanost
zaporov, ki lahko tudi negativno vpliva na državni proračun. Slovenski zapori
so že več let prenatrpani, čeprav je Slovenija na samem repu evropskih držav po
številu zaprtih ljudi na prebivalca.
Brez ustreznega strateškega načrta
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob včerajšnji
predstavitvi revizije uspešnosti reševanja prostorske problematike slovenskih
zaporov od 1. januarja 2006 do 10. februarja letos povedal, da so se za ta
ukrep odločili, da se še na lastne oči prepričajo, kakšno so razmere v
slovenskih zaporih. Pod drobnogled so vzeli upravo za izvrševanje kazenskih
sankcij in ministrstvo za pravosodje (zdaj ministrstvo za pravosodje in javno
upravo) kot instituciji, ki sta odgovorni za to področje. Na splošno so
ugotovili pomanjkanje komunikacije med obema državnima institucijama in da ni
ustreznega strateškega načrta za rešitev iz prenatrpanosti zaporov. Zadnji
načrt je iz leta 2005 oziroma 2006, s čimer pa nikakor niso dosegli
postavljenih projektov. Cilje v tako imenovani beli knjigi, ki so jih pred leti
predstavili na ministrstvu za pravosodje, je Šoltes označil za nerealne
predvsem zato, ker se za projekte v proračunu ni našlo denarja.
Okrcal je tudi prenovo in dozidavo zapora na Dobu, saj uprava za
izvrševanje kazenskih sankcij tega po njihovih ugotovitvah ni ustrezno
načrtovala in izvajala. Projekt se je večkrat spreminjal – med drugim so
podpisali deset aneksov, s katerimi so spreminjali želje in načrte –, zato se
je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije
povečala za 107 odstotkov, na skoraj 1,6 milijona evrov. Gradnja se je zaradi
sprememb lastnosti projekta in težav s projektno dokumentacijo namesto v 12
mesecih končala šele po 15 mesecih. Prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev
se je predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet na predlog uprave s 6,1
milijona evrov povečala na 86,7 milijona, v revizijskem poročilu še ugotavlja
računsko sodišče.
Po ugotovitvah računskega sodišča so slovenski zapori res prenatrpani. Ker
je zapornikov zadnja leta čedalje več, kapacitete pa se ne večajo, bodo razmere
v prihodnje verjetno še temačnejše, kar ima po Šoltesovih besedah lahko
posledice za državni proračun. »Evropsko sodišče za človekove pravice je v
nekaj primerih slovenskim zapornikom že dosodilo odškodnino zaradi nedopustnih
in slabih razmer,« je dejal Šoltes in opozoril, da Slovenija še zdaleč ni
pripravljena na morebitno hitro povečanje števila zaprtih oseb.
Prve odškodnine že dosojene
Predsednik računskega sodišča kot eno od rešitev za izboljšanje razmer vidi
v alternativnih oblikah sankcije, ki bi pripomogle k urejanju razmer življenja
za rešetkami. Od uprave za izvrševanje kazenskih sankcij zahtevajo tudi, da
opravi ponovne meritve in izdela bivanjske standarde, seveda z upoštevanjem
mednarodnih priporočil in zahtev.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je oktobra lani za nekaj
ljubljanskih pripornikov res ocenilo, da država ravna v nasprotju s konvencijo
o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj so bile življenjske
razmere v zaporu neprimerne. Pritožniki (zastopala jih je odvetniška družba
Matoz) so med drugim zatrjevali, da so bili zaradi pomanjkanja osebnega
prostora in slabih higienskih razmer v hudi stiski.
Sodišče je pritožnikom ugodilo. Vsakemu je dosodilo od 6000 do 8000 evrov
odškodnine, država pa jim mora povrniti še 1500 oziroma 2000 evrov stroškov.
ESČP je ugotovil še, da prenatrpanost v ljubljanskih zaporih traja že več let.
Čeprav se zavedajo, da so za izboljšanje razmer potrebna zelo velika sredstva,
so poudarili, da s pomanjkanjem denarja načeloma ni mogoče upravičevati slabih
razmer v zaporih.
Zaporniki z Doba izgubljajo tožbe
V postopkih, v katerih so zaporniki in priporniki vložili odškodninski
zahtevek za plačilo odškodnine v zvezi z okoliščinami prestajanja kazni zapora
oziroma pripora, državo zastopa državno pravobranilstvo. ESČP je leta 2010
državnemu pravobranilstvu vročil 160 pritožb, ki so jih vložili obsojenci na
prestajanju zaporne kazni na Dobu in v Ljubljani. Anita Drev z državnega
pravobranilstva je pojasnila, da so v teh pritožbah poudarili kršitev prepovedi
mučenja oziroma nečloveškega in poniževalnega ravnanja, kršitev pravice do
spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter kršitev pravice do
učinkovitega pravnega sredstva. »Do danes je ESČP odločil o 108 pritožbah
zapornikov z Doba in vse zavrnil kot očitno neutemeljene in posledično
nedopustne,« je povedala Drevova. Potrdila pa je, da je sodišče odločilo tudi o
šestih pritožbah zapornikov in pripornikov v ljubljanskem zaporu in v teh
primerih določilo odškodnine, ki jih je omenjal Šoltes.
Pred domačimi sodišči država izgubila en primer
Kar zadeva postopke pred domačimi organi, je pravobranilstvo v zvezi z
okoliščinami prestajanja zaporne kazni doslej prejelo 278 zahtevkov v
predhodnem postopku, od katerih pa še noben ni bil končan z izplačilom
odškodnine, in 12 zadev, v katerih so domnevni oškodovanci vložili tožbo na
sodišče. Končanih je pet zadev. Eno tožbo zaradi slabih bivalnih pogojev je
sodišče zavrnilo, tri zadeve so bile končane z odstopom, v eni zadevi pa je
bila tožba umaknjena, je še pojasnila Anita Drev.
Zdaj je odprtih še sedem zadev. V eni je prvostopenjsko sodišče prisodilo
tožniku 2290 evrov odškodnine. Zoper to sodbo je pravobranilstvo vložilo
pritožbo, drugostopenjsko sodišče pa jo je zavrnilo kot neutemeljeno. Državno
pravobranilstvo je na vrhovno sodišče nato vložilo predlog za dopustitev
revizije, o katerem pa vrhovno sodišče po podatkih pravobranilstva še ni
odločilo.
Mitja Felc
Jure Predanič
Odziv revidiranih
Državni sekretar Helmut Hartman in generalni direktor Uprave RS za
izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič se bosta na revizijsko poročilo
računskega sodišča glede uspešnosti reševanja prostorske problematike
slovenskih zaporov odzvala danes.
Lani je bilo v povprečju za rešetkami 1430 zapornikov in pripornikov, v
vseh slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora pa jih je lahko 1309. Foto
Leon Vidic
TO JE PA ODSEV PRAVNE DRŽAVE - POPOLNA IGNORANCA- ALI
NAS RES LAHKO IMAJO VSI ZA NORCE?
i
Delo, 28.07.2012 00:00:00
Alternativne oblike cenejše od novih zaporov
Prostorska stiska Za zapahi so 1404 ljudje, čeprav bi jih v zaporih in
prevzgojnem domu lahko namestili le 1309
Ljubljana – »V slovenskih zaporih so bile 26. julija zaprte 1404 osebe,
zmogljivosti vseh zavodov pa znaša 1309 oseb. To pomeni, da so bili zasedeni
107-odstotno,« je v odgovoru na ugotovitve računskega sodišča dejal direktor
Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič.
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter uprava za izvrševanje
kazenskih sankcij bosta proučila revizijsko poročilo računskega sodišča glede
neučinkovitosti reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov in se nanj
odzvala v zakonsko določenem roku, to je v 90 dneh, je povedal državni sekretar
na ministrstvu za pravosodje in javno upravo Helmut Hartman.
Kot je razložil, se tako ministrstvo kot uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij zavedata težav s prenapolnjenostjo zaporov, ki so nastale zaradi
hitrega povečanja števila zaprtih oseb – v zadnjih 15 letih se je podvojilo.
»Gre za sistemsko vprašanje, katerega reševanje presega pristojnosti uprave za
izvrševanje kazenskih sankcij in se ga lahko uspešno in skladno z mednarodnimi
priporočili rešuje le s sodelovanjem različnih organov in ob jasni vladni
strategiji.« To nesporno izhaja tudi iz priporočila Sveta Evrope iz leta 1999.
Vlada je v odgovoru na poročilo odbora za preprečevanje mučenja, nečloveškega
ali ponižujočega postopanja ali kaznovanja že pred leti odgovorila, da bodo
naša prizadevanja usmerjena predvsem v iskanje novih alternativ odvzemu svobode
in večjo uporabo že uzakonjenih možnosti ter izboljšanje in povečanje
prostorskih zmogljivosti v okviru obstoječih zaporov.
Direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič je
dodal, da je vlada, upoštevajoč priporočila Sveta Evrope, na prvo mesto
postavila alternativne oblike prestajanja kazni, ki so tudi cenejše od gradnje
novih zaporov. Vlada je v naslednjih letih s spremembo predpisov uvedla nove in
pomembno razširila že uzakonjene priporu in zaporu alternativne oblike, a temu
ni sledila povečana uporaba teh oblik v praksi.
Premalo proračunskega denarja
»Ugotovitvi računskega sodišča, da so zapori še vedno prenapolnjeni in da
niso izpolnjeni cilji, postavljeni v načrtu prostorskega razvoja uprave oziroma
v beli knjigi o reševanju prostorske problematike, ki jo je pripravilo
ministrstvo za pravosodje, vsekakor držita,« je dejal Valentinčič, »vendar
predvsem zaradi vzrokov, na katere uprava za izvrševanje sankcij ni mogla
vplivati.« Uprava in pozneje ministrstvo sta pred leti postavila zelo
ambiciozen terminski načrt odpravljanja prostorske problematike slovenskih
zaporov, ki pa ga v navedenem obdobju ni bilo mogoče uresničiti, saj je bilo za
to premalo proračunskega denarja.
Valentinčič je še pojasnil, da je glede na negotovost proračunskega
financiranja tovrstnih naložb v zapore, ko se sredstva zagotavljajo samo za eno
ali dve leti, potem pa se z vsako spremembo proračuna praviloma zmanjšajo, kot
je bila praksa zadnjih let, zelo težko načrtovati naložbe. S tovrstnimi
težavami se je uprava srečevala tudi pri gradnji dveh novih objektov na Dobu,
ko so bila v proračunu že odobrena sredstva večkrat zmanjšana. Zato je bilo
treba spremeniti tudi projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Poleg
tega so bile potrebne še druge spremembe projekta (odločitev o povečanju
zmogljivosti obnovljenega zavoda zaradi hitrega povečanja števila obsojencev in
odločitev za celovito prenovo leta 2008). »Glede na korenito zmanjšana sredstva
je bil projekt Dob dejansko zgodba o uspehu,« je še posebno poudaril
Valentinčič.
V zadnjih desetih letih so se prostorske razmere v zaporih kljub
prenapolnjenosti pomembno izboljšale. Zgrajen je bil nov zapor v Kopru, odprt
je bil nov Odprti oddelek Puščava v okviru Doba, zgrajeni sta bili tudi dve
novi zgradbi v zaprtem delu Doba, prenovljene so bile zgradbe polodprtega
oddelka Slovenska vas. Obnovili so oddelek mariborskega pripora, na upravi pa
poudarjajo še številne manjše prostorske izboljšave na drugih lokacijah.
Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so že večkrat poudarili, da bi
se prenapolnjenost zaporov lahko reševala z večjo uporabo priporu in zaporu
alternativnih oblik, katerih izrekanje je v pristojnosti sodišč. Stališče
ministrstva in uprave je, da je na tem področju še veliko priložnosti za
izboljšanje. Vsako leto nastopi kazen približno 80 odstotkov zapornikov,
obsojenih na zaporno kazen, krajšo od dveh let. Približno tretjina teh
obsojencev (okrog 300) pride v zapor sama, kar pomeni, da ni varnostnih
zadržkov za alternativno prestajanje kazni.
Marko Jakopec
Zahvala računskemu sodišču
»Zadovoljni smo, da je računsko sodišče v poročilu ugotovilo, da je uprava
za izvrševanje kazenskih sankcij ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe
za zmanjšanje prenapolnjenosti zaporov, in je zavzelo mnenje, da je bila uprava
uspešna pri reševanju posledic prenapolnjenosti zaporov,« je še dodal direktor
Valentinčič.
Dušan Valentinčič pravi, da je glede na korenito zmanjšana sredstva gradnja
v zaporu Dob zgodba o uspehu. Foto Aleš Černivec
