sreda, 25. september 2013

RAZMIŠLJANJA



Vegrad, SCT, Primorje, Merkur, Istrabenz, … medijski pomp, policijske akcije, pridržanja, sodni postopki.
Epilog:  v večini dogovori o priznanju krivde in simbolične kazni.
Posamezniki, ki iščejo pravico na sodišču.
Epilog: visoke zaporne kazni v najstrožjem režimu.
Kakšna je razlika?
Prvi so s svojim kriminalnim delovanjem lahko pomagali mnogim osebam do boljših bivalnih pogojev, do višjih sredstev za preživljanje in v času krize poskrbeli, da se je zmanjšala masa za zaposlene. Z najemanjem kreditov, ki jih ne morejo vračati so poskrbeli, da davkoplačevalci ne bi skrbeli kam s svojim denarjem. Sklepali so pogodbe, ki so imele nešteto aneksov in na tak način verjetno »oprali« nam navadnim ljudem nedojemljive milijone evrčkov.
Medtem pa drugi niso nič naredili v splošno korist. Hoteli so samo pravico in vrnitev dolgov. Ob tem pa so opozarjali na nepravilnosti in nezakonita početja prvih in to verjetno preveč glasno.
Tako so prvi nagrajeni za dobra dela in ker se prejemniki dobrote verjetno čutijo čutijo dolžne, morajo vsaj toliko poskrbeti za njih, da jim omogočijo skoraj dopustniško prestajanje zaporne kazni.
Za druge pa je potrebno poskrbet, da ne bodo nič več govorili čez prve in da slučajno ne bi pobegnili. Saj komu bi pa potem lahko dolžniki odplačali dolg? Torej jih je potrebno za dolgo zapret in kazen morajo prestajat v strogem režimu.
Sodišča sledijo navedbam tožilstva. Dokazni predlogi obtoženih se zavrnejo.  Tako nekako se izvaja pravica v tej naši Sloveniji. Obstaja pa razlika. So tisti, ki imajo debele denarnice ali pa strice.  Trg je odprt. Odgovorni imajo zvezane roke, ker ne smejom posegat v delovanje sodišč saj je to neodvisna veja oblasti in sodniki sodijo po svoji vesti in seveda neodvisno in poštenoin seveda po zakonu.
Je pa vprašanje ali je ta zakon za vse enak oz. isti.
Nadzor  je posebej zahteven in dolgotrajen in na koncu se ugotovi, da je vse v najlepšem redu in prav.
Mi pa vse to spremljamo, se razburjamo  in ugotavljamo kako vse to ni prav. Med vsemi temi dogodivščinami nam obesijo še nekaj dodatnih davkov in nas še bolj privijejo, da si slučajno ne bi opomogli. Kaj pa storimo? Na radiu poiščemo kanal, ki predvaja glazbo in ob pesmi  Janija Kovačiča » Revolucija, revolucija ..« ali  »Delam kot zamorc« čakamo…. Na kaj?