Skladno z določbami 1. Odst. 147. člena v zvezi z 1. odst. 146. Člena Zakona o kazenskem postopku podajam sledečo
KAZENSKO OVADBO
Zoper Orjano Trunkl sodnico Okrožnega sodišča v Kopru, ker je v sodbi IK 27115/2010, ki jo je v imenu ljudstva izrekla v pisni obliki dne 30.9.2010. Vročitev te sodbe, je bila izvršena 18.11.2010, to je več kot mesec po tem, ko je bila spisana in to po večkratnih pisnih prošnjah.
Sodnica Orjana Trunkl je v zgoraj navedeni sodbi protizakonito in pristransko sodila ter krivično vodila sojenje in je tako namenoma in zavestno storila kaznivo dejanje, ki je predmet pregona po uradni dolžnosti po 288. členu KZ-1.
Na nedopustne procesne napake, ki so očitno del policijskega konstrukta vodenega s strani uradne politike, sem jaz osebno, kot tudi moja obramba ves čas sojenja intenzivno opozarjali sodnico in senatu posredovali vrsto dokazov, ki pa so bili vsi po vrsti gladko zavrnjeni. Številna pisma, ki sem jih v času čakanja na sojenje iz pripora osebno pošiljal sodnici, sploh niso bila obravnavana in omenjena na sojenju.
Številne predlagane priče obrambe v postopku sojenja je sodnica enostavno zavrnila in nezakonito pridobljene dokaze s strani policije sprejela kot neizpodbitni dokaz. Celoten dokazni predlog, ki je obsežen in opremljen z strokovnimi izračuni, ki dokazujejo stvarni dolg Mikuža do moje družine je prav tako gladko zavrgla. Opozorila obrambe na številne procesne napake je sodnica Orjana Trunkl enostavno preslišala.
Policija je v postopku sojenja obrambi priznala, da je bilo s strani policije same neposredno izzvano kriminalno dejanje, saj je tako tožilstvo kot tudi policija g. Mikuža, v izvajanju prikritega ukrepa po členu 155a, v akciji vodila, ga usmerjala in k dejanju izrecno napeljevala (Policija je vztrajala na nezakoniti gostilniški predaji denarja).
Sojenje je potekalo na nezakonit, vnaprej dogovorjen način pri katerem je sodnica pri vodenju postopka zavestno kršila zakon. Nasprotni stranki v postopku je namreč neupravičeno in odkrito dajala prednost z namenom, da prikaže obtožena kot kriva.
Med sojenjem je minister za pravosodje Aleš Zalar(LDS), kar trikrat obiskal Sodišče v Kopru, kar se je kazalo tudi na zelo veliki samozavesti sodnice pri izreku sodbe, kjer je le ta prebrala dobesedni prepis obtožnice. Obramba je bila milo rečeno onemogočena saj so bili zavrnjeni vsi dokazi in predlagane priče obrambe s katerimi bi lahko dokazali, da ovadba sloni na krivem pričanju.
Sodnica je v končnem izreku sodbe dobesedno prebrala obtožni predlog in samo dodala še štiri mesece od zahtevane skupne kazni, ki jo je zame zahtevalo Okrožno državno tožilstvo.
Očitno pristransko sojenje se kaže tudi v dejstvu, da je sodnica vseskozi sledila lažnim navedbam tožilstva, ki so bile v njenih izrekih povzete kot glavni priporni razlogi, ki so bili tudi podlaga za podaljšanje pripora.
Dokazano dejstvo je namreč, da Marjana Mikuža nisem nikoli udaril in do izmišljenega dogodka v polni gostilni pri Hrastu ni nikoli prišlo. Prav tako so neresnične trditve, da sem z orožjem grozil Marjanu Mikužu in njegovi družini. Za vse njegove trditve ni niti ene priče in niti enega samega dokaza. Kljub temu, da je g. Mikuž večkrat podal lažno izjavo tako pred preiskovalnem sodnikom, kot tudi pred sodiščem, mu je sodnica verjela sleherno izrečeno besedo. Tudi njegove priče so ga predstavile kot osebo, ki ji ne gre verjeti in kot osebo, ki jih je ogoljufala.
Oškodovanec Marjan Mikuž je v postopku sojenja večkrat dokazno lagal, nekatere laži je sodišču celo priznal kot zlagane in je s strani tožilstva in policije spoznan in ovaden za številna huda kazniva dejanja še preden je podpisal pogodbo s policijo za tajnega policijskega sodelavca, pa vendar je za sodnico bil zelo verodostojna oseba.
Tožilka Barbara Milič Rožman je bila opozorjena s strani obrambe, da sodišču podaja lažne trditve in je zato zadnji dan sojenja laži delno omilila z popravo obtožnice. Izjava Marjana Mikuža o dogodku, ki naj bi se zgodil v gostilni Hrast je bila popolnoma drugačna od trditve, ki jo je navajalo tožilstvo.
Sodnica je v obrazložitvi sodbe povzela izjave, ki so le del prisluhov in jih je namenoma iztrgala iz konteksta slišanega. To je počela tudi na sojenju samem. Na sojenju so bili prebrani samo moji SMS-i poslani g. Mikužu, medtem ko sodnica ni dovolila niti, da se zasliši strokovnjaka, ki je sms-e presnel, niti ni dovolila ,da se preberejo tudi sms-i, ki so bili poslani s strani Mikuža meni in vsebujejo tudi grozilne in žaljive vsebine.
Vse priče ki so karkoli pozitivnega povedale o meni, so bile za sodnico neverodostojne, čeprav jih je pred sodišče pripeljal g. Marjan Mikuž. Za sodnico je na sojenju pod prisego lagal Zmago Jelinčič Plemeniti, Robert Časar, Anto Markovič, Nikoloz Gvadjava, Milena Kocjan, Loredana Bratož, Stojkovič Leopolda in vsi, ki so povedali resnico o Marjanu Mikužu.
Največja pristranskost sodnice se vidi v povzetku pričanja priče Milene Kocjan, ko sodnica v sodbi niti ne omeni kaj je ga. Milena povedala, da jo je poslovno ogoljufal pri istem poslu, kjer je bil deležen milijonskih zaslužkov, pridobljenih s strani Luke Koper.
Dolores Klaut Žigon, njegova delavka je na sojenju povedala, da je do podpisa avtorskih pogodb res prišlo, kar je v prvi izjavi zanikala in priznala, da so bile te pogodbe kasneje uničene. Zanimivo je, da je večinski lastnik TV Vitel-a Marjan Mikuž. Sodnice niti malo ni zanimala resnica o stvarnem dolgu in preslišala vsa dejstva in dokazane laži.
Pri zaslišanju Klelije in Matije Potokarja je g.Matija Potokar priznal in jasno povedal, da je od Marjana Mikuža prejel denar, ki ga je na mojo zahtevo kasneje tudi vrnil. Za omenjeno lažno donacijo ni bila sklenjena niti donatorska pogodba, niti ni bil plačan davek. Ravno tako ni bil plačan davek za druga nakazila, ki jih je ga. Klelija Potokar zahtevala od vseh, ki so imeli z g. županom, karkoli poslovnega ali uradnega. Razsodba sodnice v zvezi s tem je naravnost smešna!
Sodnica ves čas Mikuža obravnava kot oškodovanca čeprav je bil s strani policije spoznan za poslovnega goljufa, ki ga tožilstvo, verjetno zato, ker je na policiji v lanskem letu spremenil izjavo in podal na zahtevo policije lažno prijavo zame ter podpisal sodelovanje s policijo, sploh ne preganja več.
Policija se z Mikužem ukvarja že od začetka lanskega leta in zanj so podali tudi kazenske ovadbe, ki pa so sedaj umaknjene in se jih sploh ne obravnava. Verjetno je to del dogovora in zato upravičeno trdim da gre pri vsej zadevi za skrbno voden konstrukt.
Mikuža se osebno varuje s strani policije, ker obstaja velika bojazen, da bi v primeru sodnega pregona ali celo zaporne kazni, povedal vse o prisili in lažni ovadbi, ki jo je podal zame. Zato vse kazenske ovadbe proti njemu mirujejo. Kako je policija v Kopru vpletena v te zadeve, pa odkriva nedavna anonimka, ki so jo spisali policisti v Kopru in jo prilagam kot prilogo.
Evidentni dolg Marjana Mikuža do moje tašče Leopolde Stojkovič oz. goljufijo v višini 404,000€ za kar je tašča Marjana Mikuža tudi tožila je sodnica spregledala in v sodbi celo namerno zapisala ,da je moja tašča prodajala Luki Koper državno srebrnino, čeprav ve, da je prodala tako kot mnogi drugi v Sežani tudi moja tašča zgolj zemljišča, ki so družinska last že stoletja. Sodnici smo v spis podali tudi kazensko ovadbo in odškodninsko tožbo proti Marjanu Mikužu, v spisu pa je imela sodnica tudi ovadbo policije za isto kaznivo dejanje. Že več kot leto in pol se kljub temu ni zgodilo prav nič. Poslovni goljuf in utajevalec davkov je še vedno na prostosti in kazniva dejanja mirno ponavlja, tokrat v spremstvu policije.
Sodnice ni prepričalo niti pričanje Loredane Bratož, zaposlene pri Marjanu Mikužu, ki jo je le ta zlorabil tako, da je od nje zahteval, da izsili pooblastilo od moje tašče in uredi prodajo parcele tako, da ga. Bratož v imenu moje tašče in na podlagi izdanega pooblastila prejme celotno kupnino na svoj račun, ki ga je odprla pri Raiffeisen banki v Novi Gorici. Celoten znesek je morala po ukazu Marjana Mikuža nakazati na njegov tekoči račun, takoj zatem pa jo je odpustil.
Tudi pričanje Loredane Bratož sodnice ni prepričalo v nepoštenju Marjana Mikuža. Sodnica ima in je imela trden dokaz o nakazilu denarja Marjanu Mikužu (bančni izpisek in položnici Loredane Bratož, ki je ta denar nakazala).
S tem je storjena s strani Marjana Mikuža velika goljufija, velika utaja davka in spretno izogibanje neposredni odgovornosti. Vsa dokazila, ovadba ,tožba in izpoved priče so bili sodnici na voljo in vpogled. Prav tako je videla tudi za vse nedovoljene in nezakonite finančne transakcije Marjana Mikuža, dvige visokih zneskov, prenakazila iz računov podjetij Premik Net in Premik Invest na njegove osebne tekoče račune in plačevanje fiktivnih računov ter redna finančna nakazila ženi, hčerki ter ostalim fizičnim osebam(zneski teh nakazil so veliki od 5000 do 100 000 evrov in več in so večkratni). Prav tako je bilo iz bančnih izpiskov razvidno dajanje kreditov iz njegovih podjetij Premik Net in Premik Invest njemu samemu, kot edinemu lastniku. Sumljivi so tudi vsi finančni vložki v razne športne klube in v razne investicije npr. obnova Tv Vitela.
Sodnica kljub našim zahtevam in pozivom ni ukrepala. Da je sodišče zahtevalo pridobitev kreditnih pogodb sem moral vztrajati. Denarja pridobljenega s krediti, ki jih je Marjan Mikuž porabil za svoje potrebe ni in ne bo nikoli vrnil.
Iz skupnega podjetja moje žene Aleksandre Prijatelj in Marjana Mikuža, je slednji samovoljno kupoval zemljišča v Sežani in si na svoj tekoči račun izplačeval visoke zneske. Sodnica je preko prič, ki so bile zaslišane, da sem neplačane anuitete za najet kredit moral plačati jaz osebno, ker je bilo za najet kredit v višini 700 000€ izdano tudi osebno poroštvo moje družine. Banka je grozila z izvršbo na nepremičninah in tudi že blokirala tekoči račun moje soproge. Kljub temu sodnica tudi tega ni priznala in je kljub temu je Marjan Mikuž zanjo oškodovanec.
Sodnici smo dostavili izvorni dokaz o našem finančnem stanju in sami smo predlagali naj se od banke pridobi tudi bančne izpise bančnih računih najinih hčera. Sodnica je to storila in zadevo zlorabila tako, da je na sojenju javno, torej vpričo novinarjev, brala finančno stanje obeh hčera, kar velja za kratenje njunih osnovnih pravic o varstvo osebnih podatkov! Vsi ti podatki so bili tudi javno objavljeni v Primorskih novicah. Če bi se samo seštevalo in odštevalo zneske, ki so nakazani in stroške, ki smo jih imeli od 2006 do 2010 bi sodnica uvidela, da ni bilo nikakršnega nezakonito pridobljenega denarja. Ker tega ni hotela storiti, je sprejela vnaprej pripravljeno stališče in me je obsodila za nekaj, česar nisem storil. S tem nam je odvzela pravico do povrnitve našega denarja in mi naložila kazen in plačilo vseh sodnih stroškov. S tem je sodnica namerno, ne iz malomarnosti, storila huda napako. Javno me je osramotila, me prikazala kot tatu in osebo, ki je izsiljevala nekaj kar ji ni pripadalo.
Zoper Marjana Mikuža potekajo številni kazenski postopki in vrstijo se številne ovadbe. Sodišču so bili predloženi dokazi, da je različnim bankam pravnim ali fizičnim osebam dolžan, osebno ali njegova podjetja, ki so v njegovi večinski lasti, preko 6 500 000€.
Sodnica Orjana Trunkl je pri vsem navedenem v končni sodbi odločila:
Kljub temu, da so priče v postopku sojenja zanikale, da bi mi g. Mikuž dal 50 000€, je sodnica Orjana Trunkl presodila zgolj na podlagi dvižnega listka z netočnim datumom dviga, da sem ta znesek od njega nezakonito prejel in sem mu ga tudi dolžan vrniti.
Kako bi sodišče sodilo sodnici ,če bi jo sam bremenil da je prijela od mene 50 000€ in bi to dokazoval zgolj z dvižnim listkom. Ali bi mi sodnica jutri morala vrniti ta denar?
Naložena mi je nerazumna denarna kazen in plačati moram tudi vse sodne stroške. Dolg Marjana Mikuža, ki mi je z njegove strani pisno priznan z zadolžnico, vendar zanjo ne obstaja!
G. Mikuž mi je na dan moje aretacije predal denar, ki mi ga je dolgoval in za dolg 323 000€ obstajajo trdni dokazi (zadolžnica), vendar sodnica kljub dokazom, ki so predani sodišču namenoma razlaga stvarni dolg drugače. Skupno podjetje moje soproge in Marjana Mikuža je gradilo v stanovanjsko poslovni objekt. Marjan Mikuž je tako ali drugače porabljal skupna sredstva iz najetega kredita za katerega smo osebno jamstvo dali tudi mi, kar smo sodnici tudi dokazali in ker je opravljeno veliko delo na objektu z naše strani, za kar smo sodnici prav tako predložili natančen izračun sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke, zato menim, da sodnica ne more trditi,da nam denar ne pripada. V sodbi je zmotno napisala, da se v zvezi z Divačo vodi tožbeni zahtevek, kar je sicer res vendar je to tožba do občine Divača, ki je kriva, da do dokončanja zgradbe ni prišlo in se s tem uveljavlja izpad poslovnega dobička in poplačilo upnikov, drugo pa je obračun vseh opravljenih poslov, ki jih dokazuje tudi izračun in podpisana zadolžnica.
Kar dvakrat sem sodnico Orjano Trunkl opozoril na njeno napačno razlago in ji v sodni spis podal dodatne dokaze, vendar je kljub temu je uporabila v sodnem izreku napačno razlago. Prepričan sem, da sodnica Orjana Trunkl to ve, a ker je policija denar posodila kot pravna oseba pravni osebi Marjanu Mikužu, ta pa je vsa ta poslovna razmerja z mojo družino policiji zamolčal, kakor je zamolčal tudi druge goljufije, na sojenju pa se je bilo nujno držati scenarija in s tem je bilo nujno ignorirati vse dokaze obrambe.
Dejstvo je in sodnica ve, da sem zahteval, da se denar položi na skupen račun, ki ga imava z ženo pri Deželni banki in sem o tem obvestil tudi Marjana Mikuža preko priporočenega pisma z uradnim izračunom obresti, ki ga je opravila Deželna banka.
Zahteval sem, da se dotično pismo preda sodišču, vendar tega g .Mikuž ni storil, sodnica pa tudi ni vztrajala na tem.
Napeljevanje na to, da sem želel izplačilo provizije je nesmiselno, saj mora pri večjih nakazilih pri fizičnih osebah banka le ta zabeležiti in obvestiti pristojne organe, sam pa sem kot poslanec DZ dolžan vsako leto prijaviti izvor svojega premoženja protikorupcijski komisiji.
Za orožje, ki ga posedujem iz časa osamosvojitvene vojne mi je sodnica določila kazen dve leti in pojasnila, da ga hranim od neznano kdaj, kar ni res. Orožje mi je bilo dodeljeno v času vojne za osamosvojitev Slovenije in s tem orožjem sem Slovenijo tudi branil, sedaj sem pa za to obsojen. Nikoli ni bilo zahtevano, da orožje vrnem. Obsodba je bila namenoma izrečena po prvem in drugem odstavku 307. člena KZ-1, ki zlasti v drugem členu opredeljuje to kot dejanje storjeno v hudodelski združbi. Orožje, ki mi ga je takrat dal v uporabo predsednik države, takratni vrhovni poveljnik teritorialne obrambe in vse za kar me bremeni obtožnica razen za zarjavele nože in dve puški iz prve svetovne vojne, ki niso uporabni in so zgolj kot okras za na steno, vse ostalo je bila moja osebna oborožitev in moj drag spomin iz vojne za Slovenijo za katero sem bil pripravljen takrat umreti. Sodnica Orjana Trunkl mi je z veseljem presodila več kot je zahtevala ODT, skupaj kar dve leti zapora.
Dve leti kazni za orožje s katerim sem tudi za ceno svojega življenja branil samostojnost Slovenije se mi s primerjavo sodne prakse ne zdi primerna kazen, zlasti ne zato, ker bi omenjeno orožje lahko legaliziral. Za dve zelo stari puški I. svetovne vojne, ki sta bili najdeni v zemlji in obnovljeni do te mere, da sta bili primerni samo za kot okras, sodnica ni dovolila strokovnjaka, ki bi ocenil uporabnost, bombi sta bili zgolj kot okras in spomin, bili sta demontirani, kar pove tudi strokovnjak.
Zgolj primerjava odmerjene kazni za mnogo hujše storjene kazenske postopke v tem letu na koprskem sodišču najdete v sodbi bivšemu policistu, ki je imel v posesti od eksploziva mitraljezov, minometov in bomb pa nekaj tisoč nabojev in polavtomatske puške, dobil pa je ravno tako dve leti zaporne kazni. Na to, da je bil spoznan za trgovca z mamili in obtožen pomoči in organizacije ilegalnih prehodov državne meje.
Sodnica je strogo sledila navodilom in se celo v izreku sodbe zapletla v čisto kontradiktornost in sicer:
Pred izrekom sodbe je v prisotnosti novinarjev citirala del besedila iz 14. člena Ustave RS: » Da so pred tem sodiščem vsi enaki, ne glede na narodnost, raso , spol,jezik, vero in politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki«. To je bilo zelo lepo poslušat.
Pred odreditvijo kazni pa pove, da sem kot poslanec DZ-RS in nosilec javne funkcije obravnavan strožje . To je povedala javno!
Ta sodba tudi ni edina katero je sodnica Orjana Trunkl izrekla krivično in nezakonito. Zoper to sodnico že tečejo tudi drugi tožbeni zahtevki. Odmevna je napačna sodba sodnice v primeru Štorman in pri tujem državljanu, ki jo tudi toži in je že zaprosila (ne vem zakaj ) DZ-RS za imuniteto. Preveč je njenih sodnih izrekov, ki kažejo na to, da sodnica ne sodi pravično in vsi ti njeni zaključeni sodni postopki kažejo tudi na to, da je upravičeno izražen sum, da se je sodnica odzvala na zahtevo uradne politike, ki je bila jasno izražena saj je akcijo pri moji aretaciji vodila osebno ministrica za Notranje zadeve Katarina Kresal.
Ta dan sta bila aretirana na grob način in odvzeta jima je bila prostost in to vse se ni dogajalo zgolj slučajno in istočasno z mojo aretacijo še dva vplivna politika in sicer Dr. Milan Pogačnik tedanji minister za kmetijstvo in vodja poslanske skupine SNS v DZ-RS mag. Zmago Jelinčič .
Bojazen, da se pri interpelaciji ministra za kmetijstvo razkrije ozadje afere Baričevič v katero je bila vpletena tako Simona Dimic,sekretarka premiera Pahorja ,kakor tudi izven zakonski partner ministrice Kresalove je narekovalo, da se izpelje tak način spektakularno in s konstruktom.
Policija je preko vodje kriminalistov v Kopru g. Juriča dobila jasno nalogo kako to izpeljati. Nezakonite in nedovoljene posle je opisala skupina anonimnih prijaviteljev iz vrst policije. V to nečednost je vpleteno tako sodstvo iz Kopra, kot tudi tožilstvo, ki je preko g. Sevška vpleteno v ta nezakonita početja. Sevšek se pojavlja kot odvetnik in inkasant, ki poravna račune (podkupnine) do sodnikov in tožilcev in policije. Na ta dejstva smo bili opozorjeni že pred začetkom sojenja in prav zato taki odzivi na slučajno določitev g. Velkavrha kot mojega zagovornika po uradni dolžnosti. Kazenski ovadbi prilagamo tudi anonimno prijavo skupine policistov.
Sam sem vztrajal, da se pri zadevi Splošna plovba in Istrabenz pride sodno do epiloga.
Pri Splošni Plovbi je v afero močno vpleteno tudi Koprsko sodišče in sam sem preko tedanjega predsednika Vrhovnega sodišča g. Terstena pred dvemi leti zahteval revizijo dela na sodišču,ki je tudi odrejena in opravljena. Sledili so ukrepi!
Vsi dokazi o korupciji in klientelizmu pri prodaji Splošne plovbe so potrjeni tudi s strani Računskega sodišča, ki je na mojo zahtevo opravilo revizijo poslovanja v družbi Splošna plovba in so že na začetku mojega sojenja predani tudi sodišču (glej sodni spis).Podal sem tudi kazensko ovadbo za storjena kazniva dejanje ,ki jo pa zavrže ista tožilka Barbara Milič, ki vodi moj sodni postopek .
Sodnici sem na dokazen način povedal, da se je vsem, ki smo opozarjali na čudežno izginotje 300 mio € grozilo s smrtjo, dokazi so v spisu. Grožnje so izrečene tudi vplivnim osebam in vse prijavljene policiji, ki pa ne ukrepa, ker ji je tako naročeno!
G. Sevšek je bivši državni tožilec posebne skupine za pregon gosp. Kriminala, ki je v odličnem poznanstvu tudi z svojim bivšem kolegom, ki je danes direktor nacionalnega preiskovalnega urada .
Za tako presojo, kot je izrečena v mojem primeru je bilo potrebno najti samo poslušno sodnico.
V mojem sodnem spisu je dovolj dokazov za moje trditve, ki so pripeljale do razsodbe, ki je nezakonita in krivična. Sam sem nezakonito zaprt s pomočjo sodišča, ogoljufan in prevaran ter javno osramočen, predstavljen javnosti kot oseba, ki je podobna teroristu. Sodnica Oriana Trunkl je sodni postopek vodila pristransko in moji obrambi ni niti omogočila, da predstavi dokazni predlog, ker ga je v celoti zavrnila. Ni upoštevala niti olajševalnih okoliščin saj nikoli nisem bil kaznovan nikoli obsojen in za nobeno očitano kaznivo dejanje ni dokazov ,ker jih tudi ne more biti ker se očitana mi dejanja niso zgodila in kar je najbolj boleče zame sodnica zavestno ni hotela videti resnice
Nezakonito je bila vodena tudi hišna preiskava na kateri si je policija celo dovolila uporabiti strelno orožje. Sodnica je bila seznanjena z zdravstvenem stanjem soproge , ki je bila za delo nezmožna pol leta zaradi velikih prestanih duševnih bolečin, sedaj dela polovični delovni čas . V mojo stanovanjsko hišo in osebne avtomobile se je nameščalo mesece prej prisluškovalne naprave,nezakonito se je vstopalo v stanovanjske prostore in tudi sama hišna preiskava ni potekala v skladu z zakonom, kar smo sodnici v procesu sojenja želeli dokazati, vendar je onemogočila vsak naš poskus, ki bi dokazal resnico. Prav tako je v postopku sojenja preprečila odgovore na zastavljena vprašanja obrambe pričam. S tem dejanjem je onemogočila dokazovanje obrambe, da je pričanje nekaterih prič vodeno in tudi marsikateri dokaz, ki je sedaj uporabljen proti nama s soprogo bi imel nasprotni učinek.
Sodnica Orjana Trunkl mi še danes ne dovoli ,da bi se aktivno zdravil, preprosto mi ne dovoli, da bi šel na operativni poseg. Za to dovoljenje sem večkrat pisno zaprosil. Prav tako za dovoljenje za obisk notarja, ki mi z nobenim meni poznanim zakonom ne more nihče preprečiti zavlačuje do nerazumnih rokov.
Ta sodni postopek, ki je voden proti meni kot čisti politični konstrukt je zloraba policije in sodišča.
ZATO:
Zahtevam sodni pregon po uradni dolžnosti za sodnico Orjano Trunkl. Če se v postopku preiskave- v kolikor bo ta sploh uvedena- ugotovi, da je v predkazenskem postopku z neresničnimi trditvami in oviranjem pravičnega sojenja ter v času sojenja kršil osnovna pravila pravnega reda še kdo upam, da se pregon zahteva tudi za ostale vpletene.
Vse dokaze, za moje trditve tožilstvo lahko najde v mojem sodnem spisu. Zoper Marjana Mikuža; ki je še vedno na prostosti pa smo podali številne kazenske ovadbe, ki jih vse prilagam in tudi zanj zahtevam takojšnji sodni pregon in takojšnje ukrepanje kot ste to lahko storili v mojem primeru.
Vse prilagamo kot prilogo k tej kazenski ovadbi. Pasivnost pri reševanju teh problemov pa kaže na to kar smo čez celo sojenje opozarjali, da je g. Mikužu policija obljubila zaščito v vseh postopkih v zameno za krivo pričanje. V kolikor to ni res me z dejanji v to prepričajte.
Stranka SNS in druge Parlamentarne stranke so tudi vložile pritožbo na Svet EU in posebej je podana tudi pritožba na Interparlamentarno komisijo za zaščito pravic poslancev v Ženevi.
Zahtevam tudi takojšno odpravo pripora in dana mi mora biti možnost, da takoj do pravnomočnosti sodbe nemoteno opravljam delo poslanca DZ-RS za katerega sem Izvoljen na neposrednih volitvah.
Sodišče v Kopru z svojimi odločitvami lahko domov do pravnomočnosti pošlje osebe; ki niti niso državljani RS, obsojene na 6,5 let zapora zaradi mamil in z že prestano kaznijo zaradi posilstva ali osebo z dosojeno 7 letno kaznijo zaradi mamil in že prestano kaznijo 12 let ,izpuščeni so specialni povratniki zaradi mamil z dosojeno veliko kaznijo in domov so odšli tudi taki obsojenci, ki so storili velike tatvine bankomatov ali zlatarne v Sloveniji z dosojeno visoko kaznijo in niti državljani RS niso.
Pri vseh teh primerih ,ki so se zgodili samo v času mojega pripora je bil posrednik odvetnik Sevšek ,ki povsod in vedno poudarja, da je bivši državni tožilec, ki je deloval v posebni skupini za pregon organiziranega kriminala z dobrimi vezami na sodišču in policiji. Za vse naštete primere ne velja ponovitvena nevarnost ,za nekatere se je napisalo, da so državljani RS pa to niso in pri vseh primerih se je nekako zelo hitro rešilo problem pripora.
Vas zanima zakaj? Mogoče bi se morala tudi moja žena odzvat na ponudbo, ki jo je dobila . Plačaj 30.000 EUR in tvojemu soprogu bo odpravljen pripor v par dneh. Ker na take pritiske ni pristala sem še vedno tu in še vedno se preverja ali se ne bo mogoče premislila. Tako funkcionira ta država.
Sam nisem nikogar udaril nikomur nisem grozil z orožjem in razen samovolje pri izterjavi mojega denarja nisem odgovoren za ničesar za kar se me obtožuje. V priporu sem zaradi ponovitvene nevarnosti a tata prevaranta in poslovnega goljufa pa varuje policija .Zakaj,ker se vsi bojite da bo povedal v kaj je bil prisiljen, če ga zaprete v zapor kamor takoj dejansko tudi sodi. Ravno to je policija spoznala že pred enim letom in pol.
Ali je tožilstvo in policija ter sodstvo v tem primeru in številnih drugih primerih na strani kriminala (Splošna plovba, Istrabenz, MIP, Droga in v ostalih odmevnih zadevah )?
Naj opomnim, da pri mojem primeru ne gre samo za zmotno presojo in napačne pravne odločitve, ki imajo za posledico uničenje moje osebnosti,ne gre samo za veliko goljufijo in osebno oškodovanje,ne gre za prestane psihične bolečine in ne gre samo za prestano zaporno kazen ,ki jo nisem zaslužil .
Storjena je velika nedopustna napaka ,ki se ne bi smela zgoditi saj je že preiskovalni sodnik vedel za ves zadeve, ki so v tej kazenski prijavi opisane pa ni pravilno ukrepal.
Po prvem zaslišanju me je celo spustil domov in se ujezil pred mano in mojimi odvetniki na tožilko, kako je lahko pripravila tako slab obtožni predlog.
Obtožnico v kateri se je Mikuž kot prijavitelj pojavlja še v treh vlogah in sicer kot priča,oškodovanec in storilec hudih kaznivih dejanj so v drugo delili.
Po ugotovitvi Vrhovnega sodišča, da sem prvi mesec nezakonito zaprt je gospod preiskovalni sodnik Iztok Naglav sklep za prvi mesec mojega pripora popravil kar za nazaj.
Zaradi nezakonito odvzete pravice do dela poslanca in nezakonito odrejenega pripora še danes občina Ankaran ni samostojna občina manjkal je en sam glas in to moj (sam bi podprl referendumsko odločitev) , ni zavržen zakon o malem delu ,ki je sramota za Slovenijo in Ustavno sodišče se ubada s problemom Kopra .
V kolikor bi sodniki morali iz lastnega žepa plačati stroške nezakonitega pripora in odškodnine zaradi nepotrebnega pripora ali tudi finančno odgovarjati za nepravilno izrečene sodbe, bi se vsak sodnik potrudil, da razišče vsako možnost, ki bi lahko vplivala na razplet sodbe. Ker pa to plačujemo davkoplačevalci in to v zelo visokih zneskih je sodnikom čisto vseeno koliko krat se bo sodba zavrnila in ponovila in koliko časa bodo ljudje čakali v zaporu. Prav tako pa se v tej naši ureditvi sodnikom ne more nič zgoditi pa čeprav je njihovo delo na meji sprejemljivega – imajo namreč trajni mandat.
Prosim, da me v zvezi s podano ovadbo obveščate o postopkih, ki so bili izvedeni.
S spoštovanjem!
Prijatelj Srečko
Koper, 22.11.2010
