Odvetnik predlaga ustavitev postopka proti Škobernetu. Tožilci trdijo, da zamuda nima procesnih učinkov.
tor, 20.12.2011, 06:00
 |
| Preiskava je bila končana že pred več kot tremi meseci, obtožnica pa še ni vložena, foto: Roman Šipič/Delo |
Celje - Tomaž Bromše, zagovornik domnevno podkupljivega celjskega sodnika Milka Škoberneta, predlaga ustavitev postopka. Preiskava je bila končana že pred več kot tremi meseci, obtožnica pa še ni vložena. A tožilci odgovarjajo, da je 15-dnevni rok, ki ga navaja zagovornik, le instrukcijski.
Zgodbe o domnevnem jemanju podkupnine celjskega sodnika Milka Škoberneta v zameno za odpravo pripora Esadu Ćehajiću tožilci še niso prelili v obtožnico.
Zgodbe o domnevnem jemanju podkupnine celjskega sodnika Milka Škoberneta v zameno za odpravo pripora Esadu Ćehajiću tožilci še niso prelili v obtožnico.
Zato je odvetnik Tomaž Bromše ljubljanskemu okrožnemu sodniku pred dnevi podal uraden predlog za ustavitev postopka proti njegovi stranki, ki se do pravnomočnosti sodbe nahaja v začasnem suspenzu.
»Zakon o kazenskem postopku v 184. členu izrecno določa, da preiskovalni sodnik po končani preiskavi pošlje spise državnemu tožilcu, ta pa mora v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta rok sme senat na predlog državnega tožilca podaljšati. Po dopisu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. decembra, ki sem ga prejel 7. decembra, je bila preiskava končana 9. septembra, istega dne pa je bil spis posredovan Specializiranemu državnemu tožilstvu RS. Po končani preiskavi ni bila vložena niti zahteva za dopolnitev preiskave oziroma odstop od pregona niti obtožnica. Prav tako nisem prejel sklepa, da bi bil državnemu tožilcu rok podaljšan. Ker državni tožilec ni ravnal po 2. odstavku 184. člena zakona o kazenskem postopku, sem, čeprav teorija šteje, da gre le za instrukcijski rok, kar pomeni, da zamuda nima procesnih posledic, 8. decembra Okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagal, naj postopek ustavi,« nam je povedal Bromše.
Dobil 9000 evrov, zahteval še 50.000 evrov?
Zgodba o domnevnem podkupovanju je stara dobro leto dni. Kriminalisti so začeli preiskavo v začetku decembra lani, ko so na elektronski naslov prejeli pismo Esada Čehajića, v katerem je ta napisal, da je podkupil sodnika Škoberneta.
Med preiskavo so sodniki izročili Škobernetu 18.000 evrov navidezne podkupnine. Medtem ko so Salobirja po policijskem pridržanju izpustili, sta bila tako Škoberne kot Ramić skoraj mesec dni v priporu.
»Zakon o kazenskem postopku v 184. členu izrecno določa, da preiskovalni sodnik po končani preiskavi pošlje spise državnemu tožilcu, ta pa mora v petnajstih dneh predlagati dopolnitev preiskave ali vložiti obtožnico ali pa izjaviti, da odstopa od pregona. Ta rok sme senat na predlog državnega tožilca podaljšati. Po dopisu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. decembra, ki sem ga prejel 7. decembra, je bila preiskava končana 9. septembra, istega dne pa je bil spis posredovan Specializiranemu državnemu tožilstvu RS. Po končani preiskavi ni bila vložena niti zahteva za dopolnitev preiskave oziroma odstop od pregona niti obtožnica. Prav tako nisem prejel sklepa, da bi bil državnemu tožilcu rok podaljšan. Ker državni tožilec ni ravnal po 2. odstavku 184. člena zakona o kazenskem postopku, sem, čeprav teorija šteje, da gre le za instrukcijski rok, kar pomeni, da zamuda nima procesnih posledic, 8. decembra Okrožnemu sodišču v Ljubljani predlagal, naj postopek ustavi,« nam je povedal Bromše.
Dobil 9000 evrov, zahteval še 50.000 evrov?
Zgodba o domnevnem podkupovanju je stara dobro leto dni. Kriminalisti so začeli preiskavo v začetku decembra lani, ko so na elektronski naslov prejeli pismo Esada Čehajića, v katerem je ta napisal, da je podkupil sodnika Škoberneta.
V skoraj dvomesečni preiskavi do 26. januarja letos, ko so zgodaj zjutraj aretirali sodnika Škoberneta, tedanjega direktorja Komunale Laško Marjana Salobirja (ta je po izbruhu afere odstopil z mesta direktorja tega podjetja) in podjetnika Esada Ramića, so med drugim proti trojici izvajali prikrite preiskovalne ukrepe.
Tako je menda Škoberne od Ćehajića že prejel podkupnino v višini 9000 evrov, domnevno pa je zahteval še 50.000 evrov.Med preiskavo so sodniki izročili Škobernetu 18.000 evrov navidezne podkupnine. Medtem ko so Salobirja po policijskem pridržanju izpustili, sta bila tako Škoberne kot Ramić skoraj mesec dni v priporu.
Pozneje se je pokazalo, da je bil pripor za oba odrejen nezakonito.
KAKO SE BRANI SODNIŠKI CEH?
V posameznih primerih lahko poteka vse zelo hitro, v nekaterih zadevah pa ni nikakršnih časovnih omejitev. Za male tatvine in lažja kazniva dejanja so nekateri v priporu in hitro za zapahi, drugim pa za velike goljufije in huda kazniva dejanja ni sojeno niti niso obsojeni oz. jim je izrečena pogojna kazen.
Če se na osnovi argumenta, posameznik odloči vložiti tožbo zaradi nezakonitega, pristranskega in zmotnega sojenja, je to dejanje deležno zgražanja v sodniških vrstah.
Država je pač pravna, vsaj tako trdijo vsi v en glas; vprašanje pa je ali živimo vsi v isti državi?
Ni komentarjev:
Objavite komentar