ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI

V DEMOKRATIČNI DRŽAVI, KJER VELJAJO NAČELA VLADAVINE PRAVA NE BI BILO POTREBNO VLAGATI ZAHTEVE ZA VARSTVO ZAKONITOSTI OZ. BI BILE TE ZAHTEVE ZELO REDKE.
Sploh pa v mojem primeru, ko mi je bilo dvakrat sojeno za isto zadevo in čeprav imamo pravnomočno sodbo , da smo ogoljufani in oškodovani sem  odsedel vso dosojeno kazen za izsiljevanje. Res bi bilo nepojemljivo, da bi morala policija razlagati posojilo denarja, ki ga je dala tajnemu policijskemu sodelavcu ter vztrajala na gostilniški predaji, da me je lahko aretirala. z isto materio mi je sojeno še enrat. In če danes spremljamo v medijih samo članke o krivični sodbi se lahko temu pridružim. Zelo podobno ali enako sem obsojen. Tudi s to obsodbo mi je bilo kršeno kar nekaj pravic in le nekaj kršitev sem kot laik tudi posredoval na Vrhovno sodišče po pozivu, da se izrečem o odgovoru tožilstva.


Slovenska vas, 21.6.2014

Kot laiku je po prebiranju odgovora Vrhovnega državnega tožilstva predvsem jasno, da se odgovori nanašajo zgolj na navedbe v sodbi prve in druge stopnje, nikakor pa to niso navedbe, ki bi dokazovale tudi vpogled v spisovno gradivo in dokaze obrambe . Lahko rečem, da so navedbe pavšalne. V zahtevi za varstvo zakonitosti smo vse kršitve konkretizirali in podprli z dokazi.

Vrhovno sodišče bi najprej opozoril, da smo že pred obravnavo na Vrhovnem državnem tožilstvu 16.5.2014 podali zahtevo , ki jo določa zakon, da se takoj odloči o vloženi zahtevi v skladu s 4.točko 423.člena Zakona o kazenskem postopku. Opozorili smo na dolžnost, ki izhaja tega člena, da sodišče takoj odloča o zadržanju pravnomočne sodbe in odloči, da se prekine prestajanje kazni do dokončne odločitve v zvezi s podano zahtevo.
VRHOVNO SODIŠČE MORA ŽE PO DOLŽNOSTI PREVERITI ALI SO VSEBINSKI RAZLOGI IN OČITKI ZATRJEVANIH KRŠITEV TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC TER ZAKONSKIH IN USTAVNIH KRŠITEV VERJETNI IN ČE OBSTAJA DVOM, DA VLAGATELJ ZAHTEVE S TO LAHKO USPE MORA SODIŠČE IZDATI SKLEP S KATERIM ODLOŽI IZVRŠEVANJE PRAVNOMOČNE SODBE.

V mojem primeru je kar nekaj zakonskih in ustavnih kršitev pa tudi pravic, ki izhajajo iz temeljnih človekovih pravic. Opozoril bi predvsem na nekaj glavnih:
1. Sodba je konfuzna in nerazumljiva. Tudi po večkratnem prebiranju so navedbe izpisane tako, da se ne da izvleči razumne vsebine oz. se vsebina glede na željeno zatrjevanje sodišča v določenih delih po potrebi večkrat spreminja.Sodba je konfuzna do te mere, da v obrazložitvenem delu za isto domnevno kaznivo dejanje sodnica ni uspela napisati enakih trditev oz. ugotovitev. Sodišče ni sledilo iskanju temeljne materialne resnice, kar bi moralo, ključne dokaze obrambe pa je zavrnilo. Kako naj se potem obtoženi brani, če ne more z dokazi ovreći neresničnih navedb.
2. Kot obtoženemu mi je bila odvzeta pravica do zaslišanja soobtoženega g. Mikuža, saj se je ta izjavil, da ne bo odgovarjal na vprašanja soobtoženih in njihove obrambe. Le ta je v času sojenja podajal izjave, ki jih obramba s svojimi vprašanji ni mogla preveriti. Prav te izjave pa so vsebinsko skozi obe sojenji za iste dogodke spreminjale glede na potrebo in svojstvo g. Mikuža. Ali govori kot oškodovanec in tajni policijski sodelavec, ali kot priča in ovaditelj in ali kot obtoženi. Vse to je namreč bil. Iz iste obtožnice so se razvili trije postopki oz. tri različne sodne zadeve. Iz dveh od teh je g.Mikuž obsojen na zaporno kazen leto in pol in vrnitev protipravne premoženjske koristi 404.000 EUR zaradi goljufije in drugič na tri leta zapora in njegova firma katere lastnik je vrnitev premoženjske koristi preko 2 mio Eur. Že laiku se postavlja vprašanje ali je tak človek verodostojna priča oz. ali so navedbe ovaditelja verodostojne. Na njegovih izjavah sloni sodba saj zoper mene drugih dokazov ni.
3.Večkrat sem sam kot tudi moja obramba zahteval izločitev sodnice. Le- ta je tudi sama podala mnenje iz katerega je razvidno, da predsedniku sodišča sporoča, da ne bo mogla nepristransko soditi. Predsednik sodišča pa se je kljub temu odločil, da izločitve sodnice ne bo, čeprav je pred tem ugodil sodniku, ki se je izločil zaradi okuženosti. Sodnica je imela vpogled v celoten spis saj se je zadeva šele kasneje razdružila in še enkrat razdružila. In ne samo to iz tega spisa je izločajla listninske dokaze, ki bi bili po njenem potrebni za prvo zadevo. Prav tako je imela vpogled v izločene dokaze.Sodila je v prvotni zadevi 27115 in kasneje v zadevi, ki je potekala sočasno 29048 ter v zadevi, ki je stvae zahteve za varstvo zakonitosti. Vse tri zadeve so stvar iste obtožnice in v prvi zadevi se je vsebinsko že izrekla v zvezi z materijo, ki je stvar zahteve. Sodnik naj bi sodil nepristransko in skladno z zakonom. Vendar je to težko, če se v določenem delu že predhodno opredeliš in potem skozi postopek ne glede na pričanja in dokaze svojega napisanega mnenja ne moreš spremeniti pa čeprav to ni po zakonu.

Sodišča so po zakonu postavljena, da sodijo na podlagi dokazov in po zakonu. Vendar smo v našem primeru spoznali, da so tudi domneve in občutki sodnika pogosto zadosten razlog za obsodilno sodbo. O tem ali se ugotavlja verodostojnost navedb ovaditelja pa so lahko samo sanje posameznika.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila posredovana v sredini aprila 2014. Takrat je bilo sodišče tudi naprošeno, da o Zahtevi za varstvo zakonitosti odloča takoj oz. skladno z 4. odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku do dokončne odločitve prekine z izvrševanjem pravnomočne sodbe.

V odgovor smo prejeli le dopis, da je spis na tožilstvu in se bo zahteva obravnavala skladno s sodnim redom. Že čez par dni pa mnenje tožilstva.
Kdaj bomo pa po sodnem redu na vrsti pa SE VERJETNO NE DA PREVERITI, SAJ JE VRST KOT VIDIMO VELIKO.