ZGODOVINA V SPLOŠNI PLOVBI SE PONAVLJA

 

 

Uspelo je prvič in drugič, ne glede na opozorila in dokazane nepravilnosti. 

Posnetek iz leta 2008, nakazuje da se je letos ponovila ista zgodba.

 

 

ČLOVEKOVE PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE- LE BESEDE!

PRIJATELJ ALEKSANDRA

Orlek 14, Sežana

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC RS

Dunajska c. 56 (4. nadstropje)

1109 Ljubljana

URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE

Dr. Danilo Türk

Erjavčeva 17,Ljubljana

                                                                                            Sežana, 08.05.2012

Spoštovani!

Na vaš naslov sem se sama, kot tudi moj soprog  Srečko Prijatelj obrnila že večkrat. Vedno sva bila odpravljena z odgovorom, da zadeve niso v vaši pristojnosti oz. ste me poučili kako naj bi zakonsko bilo poskrbljeno za določene zadeve, ki so bile izpostavljene. Ob vsem tem lahko z gotovostjo trdim, da zakon govori marsikaj in teorija je eno v praksi pa se stvari dogajajo po čisto drugačnih poteh.

V 30 letih delovne dobe sem vedno verjela v pravičnost sodišč in drugih organov. Sedaj pa dve leti doživljam skoraj vsakodnevno stvari, ki so » skregane » s pravom in pravno državo. V naši domovini se dnevno govori o tem, kako je zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. A žal, samo govori!

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se v primeru, ko odkriješ nepravilnosti v delovanju državnih organov ali ko javno razkriješ nepravilnosti, ki se dogajajo, ne glede na Ustavne in zakonske določbe lahko kar posloviš od pravične obravnave.

Ne bom ponavljala že tolikokrat povedanega in napisanega. Ne bom ponavljala razlike pri sodni obravnavi mojega moža, saj lahko spremljamo vsakodnevno v medijih, kako so obravnavani enaki primeri in kakšno kazen jim sodišča določajo. Za to ni potrebno niti iskati primerov v sodni praksi. S tem pismom se bom obrnila na vas zgolj z zadnjim primerom oz. obravnavo, ki smo jo deležni.

V marcu 2012 je imel moj soprog prestane 50% zaporne kazni. Običajno je v dosedanji praksi, da se zapornikom, ki imajo prestane polovico kazni in doslej še niso bili obsojeni, torej ne gre za povratnike omogoči pogojni odpust. Zavod v katerem kazen prestaja je podal negativno mnenje s tem, da je bilo obrazloženo, da je kot zapornik pohvaljen na vseh področjih, da ni problematičen…., vzrok negativnega mnenja naj bi bili odprti postopki. Zelo nelogično, saj za mene kot laika zavod podaja mnenje o obnašanju, vključevanju in ostalih osebnostnih značilnosti zapornika. Menim, da za ostalo niso pristojni.

Glede odprtih postopkih pa tole:

Ne gre za nov postopek ampak za postopek, ki je bil ob pridržanju in aretaciji stvar iste obtožnice in kasneje s sklepom preiskovalnega sodnika razdružen ( sklep vam prilagam). Le tri dni po razdružitvi je tožilka podala zahtevo in mojega soproga ponovno vključila v razdruženo obtožnico, o tem  je bil soprog obveščen šele po devetih mesecih. Ob vsem tem se lahko poraja utemeljen sum, da je vse skupaj skrbno načrtovano. Ne gre pa prezreti dejstva, da je vsebina nove obtožnice že bila obravnavana na že zaključenem sojenju. Pri vsem tem pa tudi ne dejstva, da je določena tudi ista sodnica kot v prvem sojenju, čeprav je sama podala izjavo, da v novem sojenju ne more biti nepristranska. Kljub vsemu temu predsednik Sodišča v Kopru vztraja na tem( prilagam sklep predsednika sodišča, ki nam je bil poslan ob zahtevi za izločitev sodnice). Sprašujem se zakaj?

Ob ponovni vlogi za pogojni odpust, ki smo jo vodstvu zavoda posredovali 5.5.2012, o tej vlogi bo Komisija za pogojni odpust odločala v mesecu juniju pa je bil soprog včeraj obveščen, da tudi tokrat zavod ne bo podal pozitivnega mnenja. To pa pomeni, da tudi komisija ne bo odobrila pogojnega odpusta.

Včeraj je bilo v časopisu Delo objavljeno mnenje penologa g. Čander, ki lepo opisuje prav primer mojega soproga ( prilagam tudi ta članek). Ob prebiranju tega in poznavanju zakonodaje se nehote poraja dvom v pravilnost odločanja in delovanja tako komisije kot vodstva zavoda.

V pismu, ki ga je soprog posredoval predsedniku komisije za pogojni odpust in ga tudi prilagam, je lepo opisano vse, kar si o teh odločitvah mislimo. Zaključek tega je lahko samo eden in to je: da je za mojega soproga že v naprej določeno, kako naj se ga obravnava in kako naj se z njim postopa ne glede na to, da je vzoren, delaven, korekten in se je  tudi sodni postopek zavlačeval toliko časa, da bi bil lahko vzrok za njegovo obravnavo. Oziroma, da je človek za katerega ne veljajo ne zakoni ne pravila ampak samo in zgolj izpolnjevanje naročenega nekoga iz ozadja.

Ob dejstvu, da ima urejene družinske razmere, kar potrjuje tudi Center za socialno delo iz Sežane   (prilagam), da ima urejeno službo takoj, ko mu bo zavod to omogočil oz. ob odpustu in o tem je zavod obveščen, da ni povratnik in je oseba, ki je v svojem življenju opravljal dela na pomembnih in zahtevnih mestih ter da ob koriščenju nenadzorovanih izhodov le teh ni zlorabil, res ne vem, kaj bi moral še storiti oz. kakšen bi moral biti, da bi mu bilo omogočeno normalno življenje v družinskem krogu.

Na vas se obračam v obupu, saj nobena institucija ne odreagira na naše prošnje. Danes sem celo poleg nešteto drugih zavrnitev dobila celo preklic obravnave, ki naj bi bila jutri na sodišču, za katero sem policiji podala ovadbo v decembru 2010 in to za osebo, ki je zahtevala od mene plačilo 30.000 EUR v zameno za moževo izpustitev. In skoraj nemogoče je, da je zadeva prenesena na konec oktobra 2012. Take in podobne zadeve se dogajajo redno, kadar smo tožniki ali prijavitelji jaz ali moj soprog. Ali ob vsem tem lahko še verjamem v pravičnost postopkov ali obravnav.

Lep pozdrav,

                                                                      Aleksandra Prijatelj

V vednost:

- g. Valentinčič

- g. Bele

- g. Podržaj

NE SREČKU PRIJATELJU

V časopisu Delo z dne 7.5.2012  smo lahko prebrali članek g. Čander, priznanega penologa.
Članek v celoti objavljamo.
Ne Srečku Prijatelju
Odmevnejša novica s področja »črne kronike« je bila te dni izpustitev g. Karnerja iz pripora v Avstriji, saj mu v ZDA grozi 40 let zapora itd. Prav tako je bila istega dne objavljena odločitev, da komisija … ni odobrila pogojnega odpusta g. Srečku Prijatelju, tudi zato, ker je uprava zapora na Dobu dala negativno mnenje. Na teletekstu je bilo tudi objavljeno, da je prav osebje našega največjega zapora najbolj proti ukrepom Vlade RS itd. Je potem to bila (možna) politična odločitev za neizpust g. Srečka Prijatelja iz zapora po zakonsko določeni polovici štiriletne kazni kot pritisk na novega vodjo min istrstva za pravosodje, ki prihaja iz vrst pravnih teoretikov Inštituta dza kriminologijo in Pravne fakultete Univerze v Ljubljani? Uprave zaporov imajo svoj interes pri reševanju prošenj za pogojne odpuste (vendarle sem skoraj 40 let delal v zaporih), ki velikokrat ni odraz zakonsko opredeljenih pogojev, temveč odraz trenutnega stanja, »potreb« po zasedenosti zaporov, politični naravnanosti do določenih kaznivih dejanj in odraz pravnega stanja v Sloveniji. Ne bi ponavljal zapisanega v prispevku g. Petra Kolška v SP 31. marca 2012, kot ne drugih kritičnih vrhunskih pravnikov v zadnjem obdobju, vendarle pa odločitev, ki ne temelji na zakonskih določilih, sprejetih v DZ leta 2008, daje svojevrsten pečat delu Komisije za pogojne odpuste in njeno vdinjanje mnenju uprave našega največjega in sedaj deloma že luksuznega zapora na Dobu.
Pogojni odpust ob polovici izvršene kazni je za ljudi, ki so prvič v zaporu in niso obsojeni za kazniva dejanja s področja spolnosti, ter je kazen krajša od petih let, definiran kot pravica in možnost, da preostanek kazni preživijo na prostosti pod budnim očesom pravosodja. Kakršna koli storitev novega kaznivega dejanja ali obsodba za drugo kaznivo dejanje pomeni preklic pogojnega odpusta in izvršitev preostanka kazni kot samostojne kazni. Tako je za g. Srečka Prijatelja manj ugoden pogojni odpust, če bo/bi bil v času pogojnega odpusta (dveh let) ponovno obsojen ali bi storil novo kaznivo dejanje: pogojni odpust ni neka miloščina, temveč ukrep, da dajo človeku možnost vključitve na prostosti ob izpolnjevanju predpisanega. Česa ni g. S. P. prav storil, da je drugorazredni državljan, sem postavljal vprašanje že po obsodbi, saj bi moral prestajati kazen v zaporu v Kopru v odprtem režimu in ne na Dobu med najhujšimi kriminalci. Kdo ve?
Po poročilu zaporske uprave RS za leto 2011 je razvidno, da število nastopov kazni obsojenih oseb, kot tudi število oseb v priporu upada in je vprašanje smiselnosti in utemeljenosti zaposlitve novih 60 paznikov/osebja v letu 2011 na Dobu in drugje kot tudi velikih sredstev, ki jih proračun vlaga v delovanje zaporskega sistema in povečevanje zmogljivosti zaporov. Še sedaj, ko je več kot tretjina od 5130 vsako leto zaprtih oseb (točno 1830) bilo kaznovanih s plačilnimi nalogi in globami za napačno parkiranje ipd., česar razvit svet in EU ne poznata, se nadaljuje pritisk nekdanje pravosodne nomenklature za gradnjo mega zapora pri Ljubljani itd., vrednega več kot 100 milijonov evrov. Se bodo načrti nekdanjega ministra Zalarja uresničili? Seveda pa morajo za to biti zapori prepolni, še posebej ljubljanski, ki je tako zapor z največ zaprtimi tujci v priporu (več kot 30 %!), čeprav bi lahko bili v drugih, manj zasedenih zaporih oz. bi zanje predvideli ekstradikcijski/izročitveni zapor, zgrajen s sredstvi EU, kot je bilo v času ministrovanja dr. Lovra Šturma že predvideno v Brežicah. Eden od načinov »polnjenja« zaporov (leta 1994/5 je bilo skupaj dnevno zaprtih 450 oseb, zdaj več kot 1340) je tudi ta, da se ljudem ne odobravajo zakonsko določeni pogojni odpusti, sodišča pa tudi ne odobravajo zakonsko določenih možnosti alternativnih načinov izvrševanja zapornih kazni in rezultat je tu. V času, ko si vlada prizadeva najti načine zmanjševanja stroškov, represija nima nobenih problemov. Kot je zapisal dr. Zoran Kanduč v uvodu k delu Zapori revščine (po spominu): v času kriz ni večjega števila kriminalnih dejanj, je pa pritisk na vse večje zapiranje in strogost do teh revežev. Naj bi veljalo za ZDA in Svet, a žal tudi pri nas.
Marjan Čander, univ. dipl. ing., upok. penolog
Irgoličeva 20 c, Hoče

V tem članku je povedan le del zgodbe skrbno načrtovanega politično- policijsko-sodnega konstrukta.

Ker se v članku omenja zakonca Kerner želim ob  tem napisati nekaj besed v zvezi sz novinarsko korektnostjo.

V Sloveniji velja pravilo, da se lahko kupi vse, tudi etiko novinarjev. Za to je potrebna agencija SPEM, ki je zadolžena za ustvarjanje javne podobe posameznikov glede na naročilo in zmožnost plačila. Pri zakoncih Kerner se javnosti zaradi vpliva pomembnih ljudi in domnevne vpletenosti stanovskih kolegov ne prikaže niti slikovne identitete posameznika, kar pri meni ni veljalo saj  je umazano novinarsko delo šlo tako daleč, da se mi je spreminjalo celo ime in priimek, da o drugih zapisanih lažeh ne govorimo.

Če govorimo o neetičnih dejanjih v politiki, zdravstvu, gospodarstvu…bi bilo prav, da spregovorimo tudi o neetičnem delovanju v novinarskih vrstah.

Kar se tiče g. Zalarja, ki ga v članku omenja g. Čander pa želim povedati sledeče: V času od mojega priprtja in potem sojenja je kar trikrat obiskal sodišče v Kopru ( v svojem ministrovanju nekaterih sodišč nikoli) in po nekaterih virih je poskrbel za odvitje procesa do želenega zaključka kar iz ozadja. Vzroke za to dejanje, ki je skrbno načrtovano skupaj z aretacijo ministra g. Pogačnika in  g. Zmaga Jelinčiča že kar nekaj časa opisujem in objavljam na blogu. Ti vzroki so:

-          Splošna plovba Portorož- podarjena tujcu

-          Istrabenz, Droga, Kolinska – kam je izginila milijarda EUR

-          MIP- uničena mesno predelovalna industrija Primorske in z njo oskrbovalno zaledje Prekmurje

Za temi dejanji stoji bivša Vlada, ki ni nič storila, da bi preprečila oškodovanja in z njo organi pregona in pravosodja iz Kopra.

Več o Splošni plovbi bom objavil v prihodnjih dneh.

PISMO

SREČKO PRIJATELJ
Slovenska vas 14, Mirna na Dolenjskem

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE IN JAVNO UPRAVO
KOMISIJA ZA POGOJNI ODPUST
G. IGOR BELE
Župančičeva 3, Ljubljana
                                                                                 Slovenska vas, 25.04.2012

Spoštovani g. Igor Bele

Dne 13.3. 2012 ste mi poslali odločbo za pogojni odpust, katero povzemajo vsi mediji in v kateri navajate vzroke za zavrnitev moje prošnje.
Vem, da skoraj vsak dan prejmete nešteto število pisem s podobno vsebino, ki vsaka zase odseva svoje zgodbe. Moj namen ni vlagati uradno pritožbo na odločitev komisije in s tem v zvezi sprožati upravni spor na pristojnem sodišču, temveč le povedati Vam kot osebi v pravosodnem sistemu, ki nesporno uživa ugled, svoje mnenje v zvezi s tem.
Pismo sem prejel v jutranjih urah 19.4.2012 skupaj s sporočilom komandirja polodprtega oddelka zaporov Dob, ki mi je ob vročitvi te odločbe povedal tudi žalostno novico, da mi je umrla  mama, ki jo od mojega pripora na žalost nisem mogel videti. Da bi lahko šel na pogreb svoje matere so mi v zavodu ponudili koriščenje mojega dopusta, kar tudi pove vse o krutosti tretmaja do mene. Seveda to ni pomembno v tem trenutku, kakor tudi ni pomembno to, da se trudim ves čas pripora in zapora izpolnjevati vsa pričakovanja zaposlenih in strokovnih služb, ne želim poudarjati, da sem si pogojno odpustitev že pridobil z vzornim vedenjem in mojim prizadevanjem in da je taka izpustitev nagrada za izkazano prizadevnost in zaupanje, ki ni bilo izrabljeno ter da temelji na osnovi izkazanega vedenjskega vzorca posameznika v času prestane kazni. To sploh ni sporno, kar je seveda zelo korektno poudari tudi direktor zavoda g. Podržaj  v izjavi za  medije (v prilogi).
Opozoriti želim na anomalijo, ki se ne sme ponoviti pri ponovnem odločanju o mojem pogojnem odpustu !
Poslali ste mi odločbo v kateri navajate dva razloga za negativno odločitev in sicer odprte postopke in neplačevanje kazni .
Oba razloga ne zdržita trezne presoje in sta, da ne bom nevljuden netočna. Denarno kazen namreč skladno z dogovorom s strokovno službo zavoda plačujem, glede odprtih postopkov pa želim še enkrat povedati isto kot sem povedal že na komisiji .
Nobenih novih kaznivih dejanj nisem storil, prvič v življenju sem obsojen in nikogar nisem udaril ,kaj šele fizično poškodoval ali ubil .
To kar mi očitate v odločbi, kot vzrok za uradno zavrnitev pogojnega odpusta  je ista zadeva za katero sem že obsojen in je bila sprva skupna kazenska ovadba št-D 1785784/K1030263  izdana z dnem 10.3.2010,ki jo je policija podala tožilstvu.
Ker se je v tej zadevi g. Mikuž ,ki je v mojem primeru oškodovanec pojavljal v kar štirih vlogah  (priča, oškodovanec ,tajni policijski sodelavec s pogodbo in storilec številnih kaznivih dejanj ) je preiskovalni sodnik Iztok Naglav sodil in presodil, da je potrebno zadevo v delu, kjer se bremeni mene iz te kazenske ovadbe izvzeti. Sodnik je v sodnem sklepu zapisal sledeče;« Glede na to, da se z zahtevo za razširitev preiskave ne očita obdolženemu Srečku Prijatelju storitev kakršnega drugega kaznivega dejanja, je tako iz razlogov smotrnosti postopek za obdolžence, ki sem jim očita storitev povsem drugih k.d. kot obdolženemu Srečku Prijatelju, izločiti…..«(priloga).
Le nekaj dni po moji izločitvi iz obtožnega akta je tožilka Barbara Rožman Milič zahtevala ponovno združitev postopka, ki mi ga danes očitate Vi,da je nov postopek. Sojen in obsojen sem in o ponovni združitvi je sodišče ves čas sojenja molčalo . Na silvestrovo 2010 v popoldanskih urah sem v pripor v Kopru dobil zahtevo za razširitev zadeve za katero sem bil že obsojen ,torej  z devet mesečnim zamikom mi je bila vročena zahteva za razširitev preiskave tudi zame .Temu komisija v odločbi  pravi nov odprt sodni postopek. Ves čas sojenja mi je Sodišče v Kopru nezakonito prikrivalo to sodno zadevo v kateri je oškodovanec v mojem sodnem primeru sedaj prvo obtoženi .
 V sodbi za katero prestajam  kazen in temelji izključno na njegovem pričanju pa je bil oškodovanec in oseba za katero sodišče zmotno meni, da ji gre verjeti. Razumno je, da če bi se ta kazenska zadeva vodila vsaj vzporedno, da se moja obsodba ne bi mogla končati z obsodilno sodbo. Oškodovanec, ki je za sodišče verodostojen kot oseba s kljub večkratnimi podanimi kazenskimi ovadbami in z izrečenim številom že pravnomočnih sodb je namreč za isto zadevo podal popolnoma različne izjave, kar je zanj  trenutno normalno, saj je enkrat oškodovanec drugič pa obtoženi. Sodišče pa bo moralo slej ko prej razsoditi, kdaj je pod prisego lagal , laganje pod prisego pa je kaznivo dejanje .
 Naj še enkrat poudarim, kazenska ovadba je sprva ista in za ta dejanja, ki se mi sedaj očitajo  ponovno, sem v sodbi že obsojen.
Ker ste pravnik veste, da je edini namen, kot pravite po mnenju komisije*odprte*zadeve, držati Prijatelja do konca na prestajanju kazni v najbolj varovanem zaporu Dob med največjimi kriminalci, odprti postopki in banalen izgovor, da se še ne more utemeljeno pričakovati, da v času pogojnega odpusta kaznivega dejanja zapornik ne bo ponavljal so kot naročeno zadostno zakonsko določilo,da Prijatelj ostane za zapahi.

Spoštovani g. Bele !
Nesporno je dejstvo ,da ste  Vi spoštovana oseba, ki uživa ugled in spoštovanje. Zaradi tega dejstva Vam moram iskreno napisati, da take trditve v uradnem dokumentu ne vzdržijo trezne presoje in so tudi ustavno sporne in kot take nezakonite. Kot rečeno pa nima popolnoma nikakršnega smisla zame, da se na to uradno pritožujem, to je povsem  jasno  obema.
24.8. 2011 ste tudi  Vi sami v Odločbi 7120-80 /2011/2 lepo opisali smisel 27. člena Ustave RS, ki pravi :
Kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega ,dokler  njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo,dokument prilagam kot dokaz, da zame ne velja isto načelo.
Ustava RS je najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji, pa vendar je s tako lahkoto poteptan vselej, ko  to narekuje trenutna situacija ali pa ko je to naročeno.
Moji zakonski pogoji za pogojni odpust ,ki jih predpisuje 88. člen Kazenskega zakonika so izpolnjeni v celoti in to sploh ni sporno .
Tudi  pravna praksa  pravi, da je  najmanj neopravičeno, če drugi kazenski postopki, ki niso zaključeni  s pravnomočno sodbo negativno vplivajo na druge postopke. Pravna praksa tudi v drugih sodnih primerih govori, da kadar se zavzamejo taka načela  je to nedvoumno  izkrivljanje prava (priloga Ivanka Dešmar Potočnik –državna pravobranilka sodna praksa št. P-A40-543/2011-8-A ).
Komisija med drugim v zaključku izreka, da še ne more utemeljeno pričakovati, da v času kaznivega dejanja kaznivega dejanja ne bom ponavljal.
Še enkrat poudarjam, da je v pravnomočni sodbi Višjega sodišča Koper izrecno jasno  napisano, da nisem nikogar grobo izsiljeval, saj nisem nikogar fizično napadel, udaril, kakorkoli poškodoval ali ubil -  pisal sem le SMS sporočila .
 Ali ni to malo preveč banalen vzrok, da se na zaporni kazni vztraja?
Smatram, da sem si pravico do pogojnega odpusta že  pridobil z vzornim vedenjem in da ne morem in ne smem biti kaznovan za nekaj v naprej za kar še nisem obsojen in verjamem, da tudi ne bom, ker očitanega nisem storil .
In ne nazadnje želim zelo jasno poudariti še sledeče  nesporno dejstvo, ki pa ob vedenju in poznavanju zadev najbolj boli.
Komisija za pogojne odpuste je od uveljavitve novega zakona, ki  sicer res predpisuje, da se mora pri odločanju o pogojnem odpustu morebitni kazenski postopki pred sodiščem upoštevati, ravnala skrajno neenako . Slednji predpis, ki velja zgolj kot priporočilo  komisiji, ki je dolžna spoštovati ustavna določila, ne velja za vse prosilce v enaki meri, čeprav se nanj po potrebi vaša komisija sklicuje. Če vršimo samo bežen vpogled v osebne spise za pogojno izpustitev v obdobju 2008-2012 bi nesporno ugotovili, da je bilo pogojno odpuščenih z odprtimi postopki več 100 oseb. Naj navedem le nekaj medijsko razvpitih primerov Dušan Pompe-ZKPZ Maribor leto 2010, Leljak……
Glede na očitek, da oškodovancu še nisem povrnil škode pa bi dodal še to. Vse moje premoženje je blokirano oz. zavarovano. V kolikor bi ugodili moji prošnji za pogojni odpust, bi se takoj zaposlil ( službo imam urejeno in me čaka – o tem je obveščen tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Dob) in s prejemki bi lahko odplačal vse odprte postavke. Trenutno oz. ves čas prestajanja kazni pa sem brez dohodka in tudi moja družina ima samo prejemke soproge, ki zadoščajo le za skromno osnovno preživetje.
Glede utemeljitve, da se ne more pričakovati, da ne bom ponovil kaznivega dejanja pa tole: v svojem življenju sem opravljal več pomembnih funkcij in bil na različnih položajih. Delo sem vedno opravljal korektno in zanesljivo. To lahko potrdijo vsi, ki so bili kakorkoli povezani z mojim delom. Prav tako nisem problematična oseba v svojem bivalnem okolju, kar je tudi razvidno iz poročila Centra za socialno delo Sežana. Imam urejeno družinsko življenje in prav tako kot že omenjeno tudi službo. Prav zaradi vsega navedenega bi komisija s podatkom, da sem prvič obsojen lahko sklepala, da ne gre za osebo, ki kazniva dejanja ponavlja.
Prav tako sem imel že več pet urnih nenadzorovanih izhodov in tudi že nenadzorovani vikend izhod in pri tem ni bilo nikakršnih nepravilnosti. Moja želja je samo, da se čimprej vrnem v družinsko življenje in nudim pomoč hčerama, da dokončajo študij in soprogi.
Namen mojega pisanja je, da upam v korektnost pri  ponovnem odločanju o pogojnem odpustu zame v maju 2012, ko se z prošnjo zopet obrnem na vašo komisijo.
Spoštovani g. Igor Bele!
Iskreno upam v pravično odločitev komisije, saj kot rečeno nisem nikogar ubil, ga udaril ali fizično poškodoval. Vsi pa vemo, da zapore v Sloveniji s 50% odslužene kazni zapuščajo brez problemov tudi morilci za katere  pa po mnenju komisije ni nevarnosti, da kaznivih dejanj ne bodo ponavljali.
To pismo Vam ne pošiljam iz kakršnih koli provokativnih namenov, je le realen odsev zgrešene penološke prakse, ki ne nagrajuje prizadevnosti in korektnosti posameznika v času pristajanja kazni. Sam sem dokaz za to zgrešeno prakso, ker nisem bil problematičen zapornik na začetku in ker sem prvi dan prebral hišni red in ga v celoti spoštujem. Še danes sem za analitike nezanimiv primer, ker z mano ni penološkega napredka in tako tudi ni  smisla povprečnosti vzornega vedenja nagrajevati.
Hvala vam za razumevanje in če ste pismo prebrali, Vas prosim, da zapisanega ne vzamete kot zlonamerno podajanje očitkov, saj to ni moj namen pisanja.
S spoštovanjem ,    
                                                                                                         Prijatelj Srečko

Kad in Sod prodajata Splošno plovbo

Z unovčitvijo opcije bosta državna sklada delež prodala pod enakimi pogoji kot leta 2007 in zanj dobila okoli 60 milijonov evrov.

Splošna plovba Portorož. Foto: Boris Šuligoj

 

LJUBLJANA, KOPER – Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta podpisali izjavo o unovčenju prodajne opcije v družbi Splošna plovba v obliki notarskega zapisa, so danes sporočili iz Kada. Gre za prodajo 25,05 odstotka Splošne plovbe nemški družbi Döhle, ki je večinski lastnik Splošne plovbe.

Kot so še v Kadu zapisali v sporočilu, je postopek vročanja opcije v teku.

Državna sklada bosta dobila 60 milijonov evrov

Kad in Sod sta leta 2007 nemškemu ladjarju Döhleju prodala 29,65-odstotni delež Splošne plovbe, s čimer je Döhle svoje lastništvo povečal na dobro polovico družbe, in sklenila tudi opcijsko pogodbo za 25,05-odstotni lastniški delež, ki se izteče konec tega leta. Državna sklada sta letos z razpisom preverjala, ali obstaja kakšen interesent, ki bi za delnico portoroške družbe ponudil več od nemškega lastnika, a ni prispela nobena ponudba.

Z unovčitvijo opcije bosta državna sklada delež prodala pod enakimi pogoji kot leta 2007 in zanj dobila okoli 60 milijonov evrov.
Bandelj grozi s tožbami

Vlada danes o prodaji deleža Splošne plovbe ni razpravljala, je pa finančni minister Janez Šušteršič povedal, da bo Sod deloval v okviru svojih pristojnosti in obveznosti, ki jih mora poplačevati.
Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je prepričan, da bo prodaja za Slovenijo pomenila nepopravljivo škodo, »proti hudodelski združbi, ki je hotela preliti davkoplačevalski denar v zasebne žepe«, pa bo vložil odškodninske tožbe.

Povezane vsebine

Prijatelj: Priprt sem zaradi Splošne plovbe

2. REDNA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE 19.4.2010

16. TOČKA DNEVNEGA REDA – MANDATNO VOLILNE ZADEVE

Prehajamo na obravnavo zahteve okrajnega sodišča v Kopru o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico Oriano Trunkel. Zahtevo je Državnemu zboru predložilo okrajno sodišče v Kopru. Zahtevo je obravnavala mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa.
Na podlagi 214. člena Poslovnika Državnega zbora v zvezi z 207. členom Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave. Prehajamo na odločanje.
Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep. Državni zbor na podlagi drugega odstavka 134. člena Ustave Republike Slovenije ter 99. člena zakona o sodniški službi v zvezi z zahtevo okrajnega sodišča v Kopru za odločanje o dovoljenju za začetek kazenskega postopka zoper sodnico okrožnega sodišča v Kopru Oriano Trunkel zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem z zvezi s prvim odstavkom 257. člena kazenskega zakonika ne prizna imunitete sodnici Oriani Trunekl in dovoli vodenje kazenskega postopka.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 58, proti 15.
(Za je glasovalo 58.) (Proti 15.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Objavljeno v Primorskih novicah dne 13.4.2012

 cel članek najdete na tej povezavi
 Konec maja bodo sedli na zatožno klop

Srečka Prijatelja čaka konec maja začetek novega sojenja. Če do takrat komisija ne bo ugodila njegovi prošnji za predčasni odpust, ga bodo na sojenje vozili pravosodni policisti.

Foto: ZDRAVKO PRIMOŽIČ/FPA

Tožilstvo Mikuža obtožuje tudi goljufije Prijateljeve tašče  Leopolde Stojkovič, kar je Prijatelj večkrat poudarjal na sojenju zaradi izsiljevanja Mikuža. Tožilstvo meni, da je Mikuž Stojkovičevi zatajil, da je Luka kupila njeno parcelo, in si prilastil celotno kupnino v višini 404.000 evrov.

ODPRTO PISMO

Spoštovani predstavniki sedme sile!

Glede na izkrivljeno poročanje, ponovna podtikanja neresnic, namerno blatenje in žaljenje, ki se ponavlja že ves čas, vam sporočam:

1. Da bi si želel korektnega in resničnega poročanja in ne naročenega in vnaprej plačanega pisanja.
2. Da nisem več javna oseba, zato prepovedujem kakršno koli uporabo polnega imena in priimka. Prav tako pa velja, kot za druge, tudi zame ustavna norma – domneva nedolžnosti.

27. člen

(domneva nedolžnosti)

Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo

    Glede na to, da sem s strani novinarja tudi primenovan ( Ismail Manjardi), to so počeli           

     fašisti med II. svetovno vojno, jasno kaže na etiko in moralo novinarskega pisanja.

3. Če že poročate o sojenju v novi zadevi, potem je potrebno povedati sledeče:

·         Da je bila v marcu 2010 za obe zadevi enotna obtožnica. Ker pa je imelo sodstvo

željo, da se me na inkvizitoren način obsodi po hitrem postopku (kar se je tudi zgodilo) in ker je bil Marjan Mikuž v tej zadevi oseba, za katero je sodišče smatralo, da ji gre verjeti, hkrati pa po isti obtožnici tudi osumljenec več kaznivih dejanj, priča in tajni policijski sodelavec je sodišče, zaradi pravne vzdržnosti obtožnico delilo. Meni se je sodilo in krivično obsodilo. Sodišče je o drugi zadevi ves čas molčalo in s tem v procesu sojenja storilo eno bistvenih kršitev, ki pa seveda ni edina. Od marca 2010 pa vse do  decembra 2010, ko mi je bil sklep o ponovni združitvi zadeve vročen na Silvestrovo in je bilo sojenje že končano, je sodišče zavestno prikrivalo, da imam odprto še eno zadevo. Zanimivo pa je, da se je vse druge priče kot tudi »oškodovanca« na ta postopek opozarjalo.

·         Sodba sama že vsebuje izrek v zvezi z očitanimi mi kaznivimi dejanji v novi zadevi.

Torej bom ponovno sojen za zadeve, ki so bile že obravnavane. To je pravno nedopustno, ker pa nismo v pravni državi je vse dovoljeno.

·         Pri poročanju v novi zadevi pa vas pozivam, da se najprej seznanite z obtožnico. Po obtožnici se Marjana Mikuža bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, nedovoljenega dajanja daril in poslovne goljufije( saj je   mojo taščo prikrajšal za kupnino zemljišča v vrednosti 404.000 EUR).

Še enkrat bi rad poudaril, da je izvor mojega premoženja transparenten in zakonit. Vse je preverila tako Komisija za preprečevanje korupcije in glede na dokaze tudi preiskovalna sodnica.

Vzroki za mojo aretacijo in nezakonit postopek so jasno prikazani in opisani na mojem blogu.

Na koncu pa iskreno upam, da naši novinarski krogi premorejo kakšnega raziskovalnega novinarja, ki ne bo podlegel vplivom raznoraznih botrov ter mamljivim plačilom in ne bo poročal zgolj zato, da bo večal naklado svojega časopisa.

                                                                               Srečko Prijatelj

Slovenska vas, 10.4.2012

SPORNA ODLOČITEV PREDSEDNIKA SODIŠČA

Predsednik sodišča kljub izjavi sodnice, da so razlogi za njeno izločitev utemeljeni (2. točka obrazložitve sklepa-priložen spodaj), odloči drugače. Torej je že vnaprej določeno, da bo sojenje pristransko.

KAKO SE V ISTI ZADEVI LAHKO RAZLIČNO ODLOČA?

 Zaradi vpogleda v listine, ki so bile izločene iz spisa se je sodnik
izločil. V te listine je imela vpogled tudi sodnica, ki naj bi po
novem zadevo vodila. Predsednik sodišča je v primeru sodnika izločitev
potrdil, v primeru sodnice pa je sprejel ugotovitev, da to ni
potrebno. Težko razumljivo dejstvo, vendar to se dogaja.
Poleg dopisa predsedniku sodišča prilagamo tudi oba sklepa. Naslov
tega bi lahko bil: SAJ NI RES, PA JE!

SREČKO PRIJATELJ
Slovenska vas 14, Mirna na Dolenjskem

OKROŽNO SODIŠČE V KOPRU
G. VITOMIR BOHINEC
Ferrarska 9, Koper

                                                                                        Slovenska vas, 24.03.2012

Spoštovani g. Vitomir Bohinec!

Prejel sem sklep Okrožnega sodišča Koper v katerem nam negativno odgovarjate o zahtevi za izločitev sodnice Orjane Trunkl.
Vem, da ni možno podajati pritožbo na izdani sklep, pa vendar želim napisati nekaj besed v zvezi z vašo odločitvijo.
Vaš odgovor bom kot prvo posredoval skupaj s sklepom o samo izločitvi sodnika Mateja Štrosa na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na Sodni svet ter na osnovi zapisanega bom zahteval izločitev sodišča ter bom napisal nadzorstveni zahtevek  nad postopkom.
To kar ste napisali je čisto sprenevedanje, saj vam je:
1. Poznano dejstvo, da je bil to sprva en in isti sodni postopek.
2. Sodnica Orjana Trunkel je večkrat dokazno vršila vpogled v  izločeni spis.
3. Sodnica Orjana Trunkel je o tej zadevi, ki me lažno že drugič bremeni tudi  že dejansko odločila v sojenju zadeve 27115/ 2010, kar je razvidno iz sodbe,  kjer je to jasno zapisala in na katero se tudi vi v sklepu sklicujete.
4. Sodnica je videla isti listinski dokaz, ki je bil vzrok za izločitev oz. samo izločitev sodnika Štrosa.
5. Sodnica Orjana Trunkel se je v prejšnji sodbi opredelila, da je Marjan Mikuž verodostojna oseba, ki ji gre verjeti, kako bo sedaj odločila drugače – nemogoče? V tem primeru, ki je ponavljam, isti sodni primer zame in za soprogo, le da je ločen-razdvojen in  tri dni po razdružitvi ponovno združen, pa je Mikuž, ki je za sodnico Trunkl verodostojna oseba, ki ji gre verjeti, prvo obtoženi.
6. Sodnica je zaradi krivičnega in nezakonitega sojenja postavljena pred sodišče in to ni kot navajate Vi oviranje sodnika in obtožni predlog ni neutemeljen, kot trdite. Dejstvo je, da zaradi obtožnega predloga, ki ga pozna ne bo sodila pravično, ker to ni zmogla niti prvič in verjamem, da bo tako ravnala tudi drugič.
7. Sodnica Trunkl tudi ni sodila v skladu z zakoni in Ustavo, kar dokazuje tudi Ustavna pritožba . Pritožili smo se argumentirano, kar  18 ustavnih kršitev je navedeno v pritožbi.
Glede na navedeno Vam sporočam, da ni nikakršne potrebe da nas imate za popolne bedake in se preprosto norčujete iz nas.
Sporočam Vam, da opravičeno  nimamo zaupanja v sodnico Trunkel  in upam, da se zavedate, kaj ste napisali v sklepu, saj enkrat sprejmete isti razlog za izločitev sodnika, naslednjič pa to obrnete na glavo. Skratka, kar velja za sodnika Štrosa, ne velja za sodnico Trunkl.
Razumem vaš napor in skrb, da ostane zadeva na Sodišču v Kopru in hkrati razumem tudi odločitev vseh ostalih sodnikov v Kopru, ki ne želijo sodelovati v tej kozlovski sodbi, ki je že prvič zavožena in nezakonita. Nesramno je od vas, da se sklicujete na pravnomočnost sodbe 27115/2010, ko pa veste, da nam je bilo  na vašem sodišču sojeno na nezakonit način in nezakonito.  Prepovedano oz. onemogočeno pa nam je bilo braniti se na Višjem sodišču v Kopru. Ne bom vam razlagal te dogovore zakaj je tako, ker to vi poznate bolje kot jaz.
Sporočam Vam, da se to preprosto ne bo končalo tako, kot ste si zamislili. Kmalu se bo dokazalo, kdo so naročniki in zakaj morajo biti zadeve posiljeno postavljene v tak kontekst nepoštenega in nezakonitega ter neustavnega sojenja.
Upam, da boste  stali za napisanim in da boste, ko bo potrebno sprejeli vse pravne  posledice v zvezi s tem.
To sojenje lahko začne ponovno Sodnica Trunkl, a končala ga ne bo, ker bomo izkoristili, kot rečeno vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji in zunaj njenih meja.
Upam, da se zavedate pod kaj se podpisujete  ter kakšne postopke zagovarjate.
Ponovno Vas prosim, da mi odgovorite kakšno  odločitev  ste ali kanite sprejeti v zvezi z že večkrat poslano vlogo o obnovi postopka v zadevi 27115/2010, ki je podana na osnovi novih dokazov, ki so mi bili s strani vašega sodišča namenoma prekriti za čas mojega sojenja.    



                                            Srečko Prijatelj

Dragi spremljevalci bloga,

 najprej bi se vam rad zahvalil, za zanimanje in spremljanje bloga.
 Spodaj objavljam uvodne besede knjige, ki jo pišem. Mislim, da je čas, da tudi širša javnost izve, kaj se dogaja. Izbral sem preprost jezik. Knjiga je opis resničnih dogodkov, brez moraliziranja, ker v politiki ni morale. Rad bi poudaril, da je vse napisano izraz mojih doživetij in podana so moja osebna  mnenja o različnih dogodkih.

Namenjam jo predvsem preprostemu človeku.



RESNIČNA ZGODBA
Zgodba zaprtega poslanca



UVODNA BESEDA
13.1.2012 (PETEK)  po mnogih prošnjah, mi je bila vročena razsodba Vrhovnega Sodišča RS, ki je potrdila policijsko sodni inkvizitorni konstrukt.
Po naročilu mi je bilo sojeno in dosojeno za dejanja, ki jih nisem storil. Nezakonito mi je bila vzeta svoboda, velika vsota denarja  ter pravica do dela! Sedaj mi moji krvniki želijo za ista dejanja, za katera sem že po krivici obsojen, soditi še enkrat.
    Določili so mi kar isto sodnico, s katero sem v sodnem sporu, zaradi krivičnega pristranskega in nezakonitega inkvizitornega sojenja in jo tudi sodno preganjam. Zgolj zato, ker sem zahteval z “nespodobnimi” besedami svoj denar ter obsojal veliko goljufijo storjeno moji tašči in dobil kazen 4 leta zapora.
    Danes policija varuje in brani tatu, v upanju, da nekoč ne izpove resnice in dejanj v katera je bil prisiljen, ko je podajal več kot očitno lažno kazensko ovadbo.
    Prvotno obtožnico predano  v marcu 2010, ki so jo spisali policisti PU Koper in v kateri se je “pošteni” g.Mikuž pojavil poleg  kot soobtoženi, kar v štirih različnih vlogah (kot oškodovanec, kot priča, kot tajni policijski sodelavec s podpisano pogodbo in kot storilec hudih kaznivih dejanj), je preiskovalni sodnik zaradi pravne nevzdržnosti razdružil.
    Tri dni po razdružitvi  tožilka Barbara Rožman Milič  zopet zahteva združitev. O tem se do izreka sodbe (kar deset mesecev) hinavsko molči.
    Na silvestrovo 2010, v popoldanskih urah dobim darilo sodišča Koper - še eno obtožnico, ki me bremeni za dejanja, za katera sem že krivično obsojen. Na to sodno komedijo še čakam.
    Novi sodni spis, kjer se Mikuž pojavi kot prvo obtoženi, pove vse o njegovi verodostojnosti. Spis je bil v času sojenja meni in moji soprogi nedostopen.

    Kako poteka sodni konstrukt in sojenje? Vzroki zakaj so se strici odločili za tako dejanje. Kdo je to naročil ter ozadja te zgodbe so opisana v tej knjigi do potankosti. Opisi so opremljeni z dokazi, tudi pisna potrdila  ter priče obrambe, ki so bili v postopku sojenja, s strani sodišča zavrnjeni.

    Sodba je bila dokončno potrjena na Vrhovnem Sodišču RS že 24.11.2011. Sodba izrečena v imenu ljudstva je dobesedni prepis sodbe Višjega sodišča v Kopru, kamor obrambi in meni ni bilo omogočeno vstopiti.
    Pod sodbo Vrhovnega sodišča je podpisan vrhovni sodnik, ki je še vedno vidno razočaran, zaradi nepodpore moje stranke v DZ RS pri imenovanju na mesto predsednika Vrhovnega sodnika RS; samo ti glasovi so mu manjkali, pa bi bil postavljen na to prestižno mesto, kjer ni potrebno ničesar delati, dovolj je zgolj poslušnost (to so srčno želele tedaj po dolgem premoru zopet vladajoče stranke bivšega komunističnega sistema v RS, ki kasneje  nastavijo po mnenju mnogih še bolj sporno osebo na to pomembno mesto).
   Zanimivo je, da isti vrhovni sodnik  razsoja o vseh pritožbah, ki jih je moja obramba poslala na Vrhovno sodišče.
   Na okrožnem sodišču v Kopru je rezervirana za krojitev moje usode sodnica Orjana Trunkl, ki je sicer po mnenju mnogih poznana po tem, da razsoja zmotno, krivično, nezakonito in je bila tudi v času mojega sojena postavljena pred sodišče zaradi napak, katere z visokimi odškodninami bremenijo proračun RS. Državni zbor RS ji je odvzel imuniteto in jo s tem postavil pred sodišče zaradi pristranskega, krivičnega in nezakonitega sojenja; a gospa sodnica ni bila v suspenzu! Seveda za nekatere velja domneva nedolžnosti do pravnomočne sodbe, za druge pa ne!
    V Sloveniji se suspendira za službene prekrške policista, zdravnika, železničarja, gasilca, voznika, pilota, …, sodniki pa so s trajnim mandatom nedotakljivi.
     Pahorjeva vlada je takoj po prihodu postavila na pomembna direktorska mesta v državnih podjetjih najprej “svoje” direktorje, ki so molzna krava za finančne potrebe vplivnih politikov, nič drugače ni bilo na sodiščih. Vzporedno so potekala imenovanja sodnikov, predsednikov sodišč od okrajnega nivoja pa do Vrhovnega sodišča. Vedeli so, da morajo to storiti, če želijo neovirano slepariti in nekaznovano prisvajati državni kapital.
     V taki anarhiji raste tudi korupcija, ki pa ni bila tuja niti sodnikom. 'Če že soditi ne smemo pošteno', so si mislili posamezni sodniki in 'tožilci 'potem si bomo pa tudi sami' postregli'.                                                                                           
     Primer podkupljivega sodnika Škoberneta, se je zgodil ravno v času mojega nezakonitega pripora. Zanimivo, zanj se je komaj pravočasno spisal obtožni predlog. Zadeva je bila tik pred zastaranjem, medtem, ko sem sam že prestal polovico nezakonito dosojene štiriletne kazni. Za sodnika, ki je zaenkrat še domnevno prejel podkupnino, Vrhovno sodišče ugotovi, da je nezakonito v priporu, saj tako kot zame o tem ni predhodno odločal DZ-RS. A zame Vrhovno sodišče, za isto vsebino na sodno pritožbo ugotovi zgolj kršitev Ustave RS. In sicer 25. člena, ki govori o odvzeti možnosti na pritožbo.       

    Ko sprožim ustavno pritožbo, Ustavno sodišče odgovori, da o tem ne bo odločalo. Tako se tudi sicer konča razsodba za kar 80% individualnih pritožnikov medtem, ko za Titovo cesto in Družinski zakon ustavni sodniki najdejo čas.
    V mojem sodnem procesu je tožilka gospa Barbara Rožman Milič, ki je meni in mnogim drugim pravnim in fizičnim osebam zavrnila kazenske ovadbe za kriminalna dejanja v Splošni plovbi, kjer je globoko vpletena po javno dostopnih podatkih tudi družina Velkavrh.      

Na Koprskem sodišču se z zatiskanjem oči pred resnico, odlaganjem dela na stran ali pa z izgubo dokumentov, da lepo zaslužiti. Za končni dosežek plačila se kot posrednika lahko vzame tudi gradbenika, če je v sorodu z organom pregona, kar je toliko bolj dobrodošlo.
  V Kopru je tudi sam vrh organov pregona preko družinskih članov povezan s propadlimi podjetji oz. s podjetji, kjer je bilo sporno poslovanje.  Tako je imela delež v enem od teh tudi gospa,  bivša uslužbenka ministrstva za notranje zadeve in še danes verjetno tajna delavka SOVE, vsaj tako je napisano v kazenski ovadbi. Kako je SOVA povezana z LDS-jem ni potrebno posebej poudarjati. Ravno te dni so še uradno dobili za predsednika LDS-a bivšega direktorja SOVE.
   Bavčarja, ki je bil tudi minister za notranje zadeve, dokler se verjetno ni odločil, da to mesto zaradi mikavnosti denarja zapusti, sem si želel že kot poslanec DZ -RS videti pred sodiščem. Dejanja zaščitenega in nedotakljivega veljaka LDS-a sem večkrat postavil pod vprašaj v času zasedanja Državnega zbora, vendar ostal brez odziva.
   “Sposoben Bavčar” je po izračunu časopisa Financ poskrbel za čudežno izginotje cele milijarde €! Kje je še poslovna in finančna izguba podjetij Droge, Kolinske, Mercatorja, Pivovarne Laško in Uniona, … 
   Niti omenjena gospa, niti g.Bavčar, ne bosta zaprta, saj vemo, da vsaj za primorsko velja; Policija+ Tožilstvo + Sodišče = KRIMINAL.
 V vsem tem, kar se je zgodilo, pa je tudi nekaj dobrega in  sicer to, da je od gore tožb, ki so gladko zavrnjene v Sloveniji, kar nekaj pomembnih  že na tujih sodiščih. Kadar ima hudič mlade, jih pač ima!
  
   Tudi sam sem obrambo naivno zaupal bivšemu direktorju SOVE , ki me je v ključnih trenutkih pravnih postopkov prodal. Kjlub temu, da sem mu kot prijatelju verjel vnaprej plačal 27.000,00€, se je on kot “prijatelj” odločil, da zame ne bo storil niti tistega najnujnejšega, kar bi kot odvetnik moral storiti.   
  Verjetno so mu tako naročili. O tem bo še tekla beseda, saj za neopravljeno delo ni izdal niti računa. Denarja pa mi tudi ni vrnil. Preprosto me je pustil v nemilosti. Verjetno so se tako dogovorili ob kavici in besedah polnih smeha. A kdor se zadnji smeje se najslajše smeje.


  To so glavni junaki v tej knjigi, poleg aktualne Pahorjeve vlade.


  Dragi bralci, predstavljam vam resnične dogodke brez olepšav. To je pravna Slovenija in o tem govorim na zelo preprost način brez sprenevedanja. Problem je le v tem, da kdor preveč govori se ga definitivno odstrani na način,  kot so pospravili Krambergerja in druge.
   Bralce želim seznaniti o moji usodi, ki verjamem, da bi se lahko končala, kot se je končala pri Krambergerju - z naročenim umorom. Grozili so mi dve leti. O tem sem pred vso javnostjo govoril v Državnem zboru, a ustrezne zaščite nisem bil deležen.
  V knjigi priznavam svoj del odgovornosti, za katero sem pripravljen odgovarjati, vendar pa istočasno obsojam ta gnusni policijsko politični konstrukt, ki je naročen in voden direktno iz samega vrha Vlade.

  Jasno mi je, da bo pravično razsodbo prinesla mednarodna sodba, ki bo razgalila tudi vso bedo slovenskega sodstva, kateremu ne zaupa niti 4% Slovencev .
   Danes so na mojo srečo ob meni  pravniki in ostali, ki jim ni vseeno, kakšne odgovore dobiva obramba in kakšno je sprenevedanje v imenu pravne države. Kakor jim tudi ni vseeno, kam gre ta skorumpirana Slovenija.
  V tem trenutku zagotovo vem, kdo je kdo in s kom imam opravka.
To kar se dogaja v SLOVENIJI danes, pa ni primerljivo niti z banano Republiko, zagotovo pa ne sodi v demokracijo EU. Je posmeh pravni državi in mednarodna sramota za Slovenijo.
  Sodni postopki masovno padajo na Evropskem sodišču. Za te napake Slovenija plačuje milijonske odškodnine in kazni. Odgovornosti posameznikov, ki so pod dejanji podpisani pa ni.
  Prepolne zapore v Sloveniji, hrano za razjarjene in lačne Slovence predstavljajo kot breme, a pravi krivci za bedo v Sloveniji so še vedno na prostosti.
  Verjamem, da morajo od časa do časa, za boljšo javno sliko, nekoga iz višjih krogov tudi zapreti.
  Če sprejmem dejstvo, da je g. Šuštar šel že domov, potem je povsem normalno, da novinarji potrebujejo novo žrtev za javni linč.
  Moje sporočilo je, da so kazni potrebne, da je kriminal v porastu in z vsesplošno revščino krojijo goljufije, zato je potrebno zapreti in pravično obsoditi prave ljudi. A zato potrebujemo pravo sodstvo in pošteno tožilstvo  ter nepolitično in strokovno policijo, kjer direktorji ne bodo postavljeni po diktatu ministrice in brez javnega razpisa.

   Slovenija na tak način, s takim "neodvisnim" sodstvom, danes izvaja zločin nad človeštvom in to bo čas pokazal.
   Čas je nepovratna komponenta in vzeta svoboda ter uničeno zdravje ne more biti poplačano niti s suhim zlatom. To priporočam posameznikom, da si vzamejo v precep in se malo zamislijo, kaj počnejo v svojem umazanem življenju.
Ko si enkrat osramočen in ponižan tako, da ti mediji naročeno spremenijo tudi ime in priimek. Te sramote ne opere niti cisterna čiste vode. Kot v času fašizma so mi mediji poleg vseh laži, nadeli še izmišljeno ime Albanskega izvora - Ismael Manjardi.  Naj spomnim da je to počel Mussolini. Mrtvim in živim je spreminjal imena. Danes to po naročilu storijo novinarji, ki so preko posebne agencije ustanovljene tudi za taka dejanja, verjetno dodatno dobro plačani.
  Moj krstni boter v tej zadevi je novinar Boris Šuligoj, ki se ni zato svinjarijo niti opravičil. Bo pa imel možnost to storiti na sodišču.

 Sodbe v RS, ki naj bi bila demokratična država članica EU, so mnogokrat naročene sodbe. Za sodne zmote in naročene zarote ter policijske konstrukte v naši demokratični Sloveniji ne odgovarja nihče.
  Sodbe se izreka zgolj na osnovi suma. Dokazi obrambe se po potrebi in naročilu mnogokrat zavrnejo. Krivdo, ki bi storilcu morala biti nedvoumno dokazana v postopku sojenja, se preprosto ne dokaže.
  Sodniki v RS za napake ne odgovarjajo in tudi, ko se jih ujame pri prejemanju podkupnine, se ne zgodi nič. Krivde v postopku sojenja so posameznikom malokrat dokazane – sodi se na podlagi suma, ki skozi postopek , ker se sodnik tako odloči kar postane dejansko stanje. Tožilstvo sme lagati v obtožnici, ima zadnjo besedo in obramba je mnogokrat z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov in prič, ki bi lahko zadevo razjasnile, s strani sodišča zavrnjena.
   V mojem primeru je bil sodnici za izrek kazni v veliki meri zgolj sum. Takrat sem ji izrekel te besede:
  "Spoštovana sodnica, vaš razum je zapustil um in v vaši glavi je ostal zgolj in samo še sum. Na osnovi suma ste izrekla naročeno sodbo. Za to dejanje boste odgovarjala osebno in to obljubo bom držal." Pravno bom izkoristil vsa sredstva in dokazal zmoto in zaroto, naročenega inkvizitornega  sodnega procesa.
Izobrazba sodnikov je v Sloveniji zlasti pri starejših sodnikih socialistična. Zlasti starejši sodniki so izšolani za poslušnost komunističnega režima, kar je bilo za tiste čase normalno, saj je vladalo enoumje partijskega sistema.
   Zanimivo je, da Slovenija danes zahteva od  zdravnika, ki je pripravljen priti delati v Slovenijo, zgolj in samo zato, ker ni državljan RS ponovno opravljanje preizkusa celotnega znanja, a sodniki so dobri taki kot so.
  Sodniki pa se takoj zgražajo, če obsojeni poišče pravno varstvo in toži koga iz njihovih vrst zaradi krivičnega, pristranskega in nezakonitega sojenja, kot to omogoča KZ-1 v 288 členu.  Brani jih tudi trajni mandat.
 Kazni ni niti za policiste, ki prosto prodajajo orožje ali pa si prisvajajo zaplenjeno drogo, zaplenjen denar in orožje. Tudi če se ukvarjajo s prostitucijo se jim pogleda skozi prste. Kaj se na obali dogaja mora  odkriti Italijanska policija. Pri nas se to, kolikor se da, pomete pod preprogo.
   V Sloveniji si lahko ibranci spolne želje potešijo kar v nočnih klubih, seveda pod krinko tajnih sodelavcev, za davkoplačevalski denar.
  Ko v omenjenih primerih le pride do  podaje kazenske ovadbe s trdnimi dokazi, jih tožilstvo gladko zavrne, če pa že pride do sojenja, pa se tem gospodom izreka smešno nizke kazni.
   V Kopru so (seveda za enkrat še domnevno) na vrhu združbe, ki vodi kriminal,  policisti, sodniki in tožilci. To bom podrobno opisal tudi v tej knjigi.
   Kljub temu, da so podane številne kazenske ovadbe, ki bodo tu tudi predstavljene se zaradi globoke vpletenosti veljakov režima ne ukrepa. Podporo tem gospodom je nudila tudi Pahorjeva "poštena" vlada. V zameno tega se je to poplačalo tako, da se sploh ni preganjalo kriminala, ki je sicer bil odkrit na levici.
  Priča smo dogodkom, ko nihče od leve politične opcije v RS še ni bil postavljen pred sodišče zaradi poslovnih goljufij, prevar, kraje, ... Celo več; direktor državne banke, katero moramo danes sanirati vsi državljani, si izplača milijon € odpravnine, direktorica Darsa  si za sporne posle in izgube izplača visoke nagrade. Ko pa jo kazensko ovadi računsko sodišče, ne neka privatna oseba, se kazenska ovadba po naročilu zavrne.
 Najožja sodelavka Pahorja  gradi vilo, kar na račun Vegrada. Pahor se istočasno sestaja s stricem, kar v gostilni in dogovarjajo se za posle, ki so že oddani na podlagi javnih razpisov, ki jih Dars preprosto razveljavi. Golobič laže in laže ter vodi ministrstvo tako, kot mu narekuje njegov poslovni interes. Kresalova prikriva nečedne posle svoje mame, ki jo sicer zaradi higiene policija zasliši, a se kasneje papirji izgubijo. Njej tudi niso sporne davčne utaje, ne perverzne živalske orgije, ki se končajo s smrtjo, ne kokainske afere, ne prekoračitve pooblastil in ni ji mar za preplačane račune za najemnino prostorov NPU in s tem povezane nezakonite podpisane pogodbe,... lahko bi še in še našteval – seveda so to vse domnevne nezakonitosti.

   Delavci  v Sloveniji pa plačujejo te račune, nezaposlenost raste, korupcija se krepi. Naj živi demokracija!
  To in še mnogo, mnogo več je resnični odsev dela vlade v obdobju 2008-2011. Katastrofalne napake, gromozansko luknjo v proračunu, popolnoma uničeno gospodarstvo bo zelo težko popraviti. Janezu Janši ne bo lahko!
  V tej knjigi bralcu želim povedati na neposreden način to, kar sistem prekriva, kar je olepšano in seveda to, kar sem videl v dveh mandatih mojega dela v DZ RS na delavnem mestu poslanca. V zadnjem mandatu smo tudi dejanske projekte, ki so bili perspektivni dobri in obetavni uničili in priložnost, če ne drugače poslovno zamudili. Evropskih sredstev, ki so nam že odobrena ne znamo niti porabiti. Dobre priložnosti evropskega financiranja vedno zamudimo. Za perspektivna podjetja ni podpore v Sloveniji. Poglejmo samo primer Pipistrela, kateremu Pahorjeva vlada ni mogla zagotoviti niti ustreznih dovoljenj za odprtje proizvodnje letal, ki se in se bodo uspešno prodajala po celem svetu. Vrhunski podjetnik je preselil proizvodnjo v Italijo.
  Vse kar je Pahor prijel v roko se je sesulo v prah. Zakaj le, če je tako sposoben?
 Pomoč je iskal celo pri Gadafiju, ki pa so ga na Pahorjevo žalost prehitro odstranili. Prav nič se ni zgodilo dobrega. Res je, da se je trudil sanirati tudi železnice in kar sam vodil ob prisotnosti ministra Vlačiča, poslovne kolegije in sestanke na SŽ, vendar tudi tu ni bilo nič iz tega.
  Razen to, da smo Hrvatom na našo škodo nekega lepega dne pomagali v EU. To je uspeh PAHORJA, ki ga ne smemo pozabiti, zato naj bo zapisan tudi v tej knjigi.   
  Na to tematiko enoumja sem vsak teden opozarjal tudi na regionalni TV Sponka v oddaji pet minut s Prijat'ljem, kar seveda mnogim v Ljubljani ni bilo všeč.
 Obubožanemu narodu se laže z dneva v dan, prikriva na vseh nivojih, krade.
Slovenija je daleč od demokracije; je država, ki jo vodijo nesposobni ljudje ali bolje rečeno, so jo zavozili nesposobni ljudje, kot so Pahor, Golobič, Kresalova; je država, kjer se sprejemajo hlapčevske odločitve, ki so vsiljene iz tujine in za njimi stoji interes kapitala in pohlep domačih hlapcev.
  V mandatu 2008 do 2011, ko so po dveh desetletjih na oblast, s prevaro volivcev, prišli zopet Pahorjevi komunisti, ki jih še vedno vodi iz ozadja g. Kučan, pa je dokončno uničeno sleherno zdravo jedro gospodarstva. Nesposobnost gospoda Pahorja in njegove ekipe, ki je kar brez sramu vzela zase iz proračuna toliko kot je posameznik želel, je pripeljala Slovenijo na rob bankrota.
  Slovenija je država, kjer tuje banke lahko pograbijo podjetje za podjetjem, tako da ga prvo prezadolžijo s krediti, potem pa kreditiranje ustavijo. Bankam tako ostajajo v lasti elitna podjetja, stanovanjski kompleksi in kulturna dediščina Slovenije!

Kar Hitlerju ni uspelo z orožjem, sedaj uspeva Merklovi s kapitalom. Smešno a resnično! Za samovšečnega Pahorja je bila ta gospa boginja in francoski Sarkozy  bog.
   Vsi veliki generatorji gospodarstva v RS, ki so nasedli tej vsiljeni igri avstrijsko-italijansko-nemškega kapitala, so sedaj v stečaju. Naša gradbena podjetja so uničena, medtem, ko pri nas gradijo tuja podjetja ali pa se preprosto zamenja samo napis in Istrabenz postane OMW, Zlatorog postane Henkel; Drogo, Kolinsko se zapre; MIP oropa in blagovno znamko prenese v Italijo; Splošno plovbo pa se sanira z 75 mio $ proračunskega denarja in preprosto podari tujcu (Nemcu) in  domačim hlapcem, ki so našim politikom za to uslugo pustili v kovčku nekaj mio Eurov.
  Za velike svinjarije v gradbeništvu ne odgovarja nihče! Zakaj že? Ker so naši  gradbeni baroni gradili od cerkva pa do vil politikom, vse brezplačno. Sedaj se o tem, kot o prodanem orožju, ki so ga prodajali vsi, ne sme govoriti.
Direktorjem teh podjetij, ki so polnila žepe politikov, pa se nikoli ne bo sodilo, ker preveč vedo in je to preprosto garancija za njihovo varnost.
 V kmetijstvu Evropa plačuje Sloveniji subvencije za opuščanje dejavnosti in s tem se izgublja samozadostnost v proizvodnji hrane. Lep primer je danes prašičereja v Sloveniji in vinarstvo. Ko bomo tudi s hrano v popolnosti  odvisni od mačehe Evrope, potem bo Slovenija na kolenih.
O tem in seveda predvsem o tem, kdo je uničil primorsko gospodarstvo, želim pisati v tej knjigi in to je tudi vzrok, da sem obsojen za dejanja, ki jih nisem storil. Dokazno trdim, da se mi je sodilo po vnaprej pripravljenem policijskem konstruktu, z roko v roki so sodelovali tako policija, tožilstvo in sodišče, vodil jih sam vrh ministrstva za notranje zadeve in pravosodja. Aretacija je bila preračunljiva in načrtovana, istočasno tudi za ministra za kmetijstvo dr. Pogačarja in mag. Jelinčiča. Uspelo se je umakniti resnico o zadevi Bulmastif in prikriti krajo Splošne plovbe ter resnico uničenja Istrabenza, MIP-a  seveda zgolj začasno.
 Preprosto moram biti tu zato, ker sem na te zadeve v parlamentu RS zelo glasno opozarjal. Žalostno je dejstvo, da pri teh krajah sodeluje tudi sedma sila, saj o tem proti plačilu ne smejo pisati.
Knjiga brez prekrivanja opisuje tudi moja dejanja, ki jih kot poslanec v parlamentu ne bi smel storiti, opisuje tudi privatno plat mojega življenja, ki sem ga skoraj zavozil  (razvratno življenje poslanca s mlado priležnico, TV voditeljico). Skratka resnična zgodba brez olepšav. Samokritično opišem tudi svoje napake, ki še zdaleč niso vredne naročenega štiriletnega zapora v strogo varovanem zaporu zaprtega oddelka DOB, kjer so zaprti morilci, pedofili, nekrofili in trgovci z drogo.
Vem, da to, kar je napisano mnogim ne bo všeč. Za temi trditvami so dokazi in smelost mojega pisanja je nagrajena z zaporom, ki je se naročeno izvaja v najhujšem možnem režimu zaprtega oddelka zapora Dob. Zakaj? Nikogar nisem udaril, ubil, fizično poškodoval ali ogrozil tako ali drugače.
SEDIM ZATO, KER SEM ZAHTEAL SVOJ DENAR, osebo ki je izpeljala goljufijo, ne samo do mene temveč tudi do mnogih drugih fizičnih in pravnih oseb, za več mio € pa varuje še danes policija. Kje je raziskovalno novinarstvo? Ja seveda, to se ne splača, bolje je pisanje po naročilu.
Sam vem samo to, da  za dežjem vedno sonce posije in upamo lahko, da je kuga komunizma pokončala, kar je hotela pokončati. Danes se vsaj ve, kdo je kdo in če ne drugega so v dveh desetletjih sprenevedanja padle maske. Kar človeka ne ubije, ga okrepi. Slabo tudi vedno ni slabo in kot pravijo stari ljudje, v vsaki slabi stvari je ogromno dobrega, pa tudi nič se ne zgodi brez razloga .
Upam da so "dobro" delo vlade RS, v obdobju 2008-2011 videli tisti, ki danes resnično ne vedo, kaj bodo jutri lahko jedli .V poduk tej vladi pa želim napisati sledeče:
 Današnji vladi je dana možnost in priložnost, da popravi, kar se še popraviti da. Upam, da jim bo zlato pravilo pri tem pomagalo. Če pa se ponovi še enkrat možnost, da zavlada enoumje policijskega režima, ki ga komunistično prenovljena levica pozna in dobro obvlada, saj je UDBA maltretirala Slovence več kot pol stoletja, potem se mora desno sredinska koalicija, ki vlada danes zavedati, da so že danes postali grobarji demokracije v Republiki Sloveniji.

Prijatelj Srečko

Dolgo smo čakali in morda bomo tudi dočakali!

Minilo je že več kot šest mesecev od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče. Na večkratne pozive, kdaj bo zadeva obravnavana smo končno dobili odgovor. V enem stavku so nas obvestili, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti obravnavana 24.11.2011, to je pa tudi vse. Do danes sklepa še vedno nismo prejeli, saj je postopek nerazumno, časovno neomejen. Tako posameznika puščajo v nevednosti tudi več mesecev in se ne zmenijo za nastalo osebno stisko.

Proti celjskemu sodniku Milku Škobernetu še niso spisali obtožnice

Odvetnik predlaga ustavitev postopka proti Škobernetu. Tožilci trdijo, da zamuda nima procesnih učinkov.

Gordana Possnig, Celje

tor, 20.12.2011, 06:00

 

 

Preiskava je bila končana že pred več kot tremi meseci, obtožnica pa še ni vložena, foto: Roman Šipič/Delo