ODPRTO PISMO

Spoštovani predstavniki sedme sile!

Glede na izkrivljeno poročanje, ponovna podtikanja neresnic, namerno blatenje in žaljenje, ki se ponavlja že ves čas, vam sporočam:

1. Da bi si želel korektnega in resničnega poročanja in ne naročenega in vnaprej plačanega pisanja.
2. Da nisem več javna oseba, zato prepovedujem kakršno koli uporabo polnega imena in priimka. Prav tako pa velja, kot za druge, tudi zame ustavna norma – domneva nedolžnosti.

27. člen

(domneva nedolžnosti)

Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo

    Glede na to, da sem s strani novinarja tudi primenovan ( Ismail Manjardi), to so počeli           

     fašisti med II. svetovno vojno, jasno kaže na etiko in moralo novinarskega pisanja.

3. Če že poročate o sojenju v novi zadevi, potem je potrebno povedati sledeče:

·         Da je bila v marcu 2010 za obe zadevi enotna obtožnica. Ker pa je imelo sodstvo

željo, da se me na inkvizitoren način obsodi po hitrem postopku (kar se je tudi zgodilo) in ker je bil Marjan Mikuž v tej zadevi oseba, za katero je sodišče smatralo, da ji gre verjeti, hkrati pa po isti obtožnici tudi osumljenec več kaznivih dejanj, priča in tajni policijski sodelavec je sodišče, zaradi pravne vzdržnosti obtožnico delilo. Meni se je sodilo in krivično obsodilo. Sodišče je o drugi zadevi ves čas molčalo in s tem v procesu sojenja storilo eno bistvenih kršitev, ki pa seveda ni edina. Od marca 2010 pa vse do  decembra 2010, ko mi je bil sklep o ponovni združitvi zadeve vročen na Silvestrovo in je bilo sojenje že končano, je sodišče zavestno prikrivalo, da imam odprto še eno zadevo. Zanimivo pa je, da se je vse druge priče kot tudi »oškodovanca« na ta postopek opozarjalo.

·         Sodba sama že vsebuje izrek v zvezi z očitanimi mi kaznivimi dejanji v novi zadevi.

Torej bom ponovno sojen za zadeve, ki so bile že obravnavane. To je pravno nedopustno, ker pa nismo v pravni državi je vse dovoljeno.

·         Pri poročanju v novi zadevi pa vas pozivam, da se najprej seznanite z obtožnico. Po obtožnici se Marjana Mikuža bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, nedovoljenega dajanja daril in poslovne goljufije( saj je   mojo taščo prikrajšal za kupnino zemljišča v vrednosti 404.000 EUR).

Še enkrat bi rad poudaril, da je izvor mojega premoženja transparenten in zakonit. Vse je preverila tako Komisija za preprečevanje korupcije in glede na dokaze tudi preiskovalna sodnica.

Vzroki za mojo aretacijo in nezakonit postopek so jasno prikazani in opisani na mojem blogu.

Na koncu pa iskreno upam, da naši novinarski krogi premorejo kakšnega raziskovalnega novinarja, ki ne bo podlegel vplivom raznoraznih botrov ter mamljivim plačilom in ne bo poročal zgolj zato, da bo večal naklado svojega časopisa.

                                                                               Srečko Prijatelj

Slovenska vas, 10.4.2012

SPORNA ODLOČITEV PREDSEDNIKA SODIŠČA

Predsednik sodišča kljub izjavi sodnice, da so razlogi za njeno izločitev utemeljeni (2. točka obrazložitve sklepa-priložen spodaj), odloči drugače. Torej je že vnaprej določeno, da bo sojenje pristransko.

KAKO SE V ISTI ZADEVI LAHKO RAZLIČNO ODLOČA?

 Zaradi vpogleda v listine, ki so bile izločene iz spisa se je sodnik
izločil. V te listine je imela vpogled tudi sodnica, ki naj bi po
novem zadevo vodila. Predsednik sodišča je v primeru sodnika izločitev
potrdil, v primeru sodnice pa je sprejel ugotovitev, da to ni
potrebno. Težko razumljivo dejstvo, vendar to se dogaja.
Poleg dopisa predsedniku sodišča prilagamo tudi oba sklepa. Naslov
tega bi lahko bil: SAJ NI RES, PA JE!

SREČKO PRIJATELJ
Slovenska vas 14, Mirna na Dolenjskem

OKROŽNO SODIŠČE V KOPRU
G. VITOMIR BOHINEC
Ferrarska 9, Koper

                                                                                        Slovenska vas, 24.03.2012

Spoštovani g. Vitomir Bohinec!

Prejel sem sklep Okrožnega sodišča Koper v katerem nam negativno odgovarjate o zahtevi za izločitev sodnice Orjane Trunkl.
Vem, da ni možno podajati pritožbo na izdani sklep, pa vendar želim napisati nekaj besed v zvezi z vašo odločitvijo.
Vaš odgovor bom kot prvo posredoval skupaj s sklepom o samo izločitvi sodnika Mateja Štrosa na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, na Sodni svet ter na osnovi zapisanega bom zahteval izločitev sodišča ter bom napisal nadzorstveni zahtevek  nad postopkom.
To kar ste napisali je čisto sprenevedanje, saj vam je:
1. Poznano dejstvo, da je bil to sprva en in isti sodni postopek.
2. Sodnica Orjana Trunkel je večkrat dokazno vršila vpogled v  izločeni spis.
3. Sodnica Orjana Trunkel je o tej zadevi, ki me lažno že drugič bremeni tudi  že dejansko odločila v sojenju zadeve 27115/ 2010, kar je razvidno iz sodbe,  kjer je to jasno zapisala in na katero se tudi vi v sklepu sklicujete.
4. Sodnica je videla isti listinski dokaz, ki je bil vzrok za izločitev oz. samo izločitev sodnika Štrosa.
5. Sodnica Orjana Trunkel se je v prejšnji sodbi opredelila, da je Marjan Mikuž verodostojna oseba, ki ji gre verjeti, kako bo sedaj odločila drugače – nemogoče? V tem primeru, ki je ponavljam, isti sodni primer zame in za soprogo, le da je ločen-razdvojen in  tri dni po razdružitvi ponovno združen, pa je Mikuž, ki je za sodnico Trunkl verodostojna oseba, ki ji gre verjeti, prvo obtoženi.
6. Sodnica je zaradi krivičnega in nezakonitega sojenja postavljena pred sodišče in to ni kot navajate Vi oviranje sodnika in obtožni predlog ni neutemeljen, kot trdite. Dejstvo je, da zaradi obtožnega predloga, ki ga pozna ne bo sodila pravično, ker to ni zmogla niti prvič in verjamem, da bo tako ravnala tudi drugič.
7. Sodnica Trunkl tudi ni sodila v skladu z zakoni in Ustavo, kar dokazuje tudi Ustavna pritožba . Pritožili smo se argumentirano, kar  18 ustavnih kršitev je navedeno v pritožbi.
Glede na navedeno Vam sporočam, da ni nikakršne potrebe da nas imate za popolne bedake in se preprosto norčujete iz nas.
Sporočam Vam, da opravičeno  nimamo zaupanja v sodnico Trunkel  in upam, da se zavedate, kaj ste napisali v sklepu, saj enkrat sprejmete isti razlog za izločitev sodnika, naslednjič pa to obrnete na glavo. Skratka, kar velja za sodnika Štrosa, ne velja za sodnico Trunkl.
Razumem vaš napor in skrb, da ostane zadeva na Sodišču v Kopru in hkrati razumem tudi odločitev vseh ostalih sodnikov v Kopru, ki ne želijo sodelovati v tej kozlovski sodbi, ki je že prvič zavožena in nezakonita. Nesramno je od vas, da se sklicujete na pravnomočnost sodbe 27115/2010, ko pa veste, da nam je bilo  na vašem sodišču sojeno na nezakonit način in nezakonito.  Prepovedano oz. onemogočeno pa nam je bilo braniti se na Višjem sodišču v Kopru. Ne bom vam razlagal te dogovore zakaj je tako, ker to vi poznate bolje kot jaz.
Sporočam Vam, da se to preprosto ne bo končalo tako, kot ste si zamislili. Kmalu se bo dokazalo, kdo so naročniki in zakaj morajo biti zadeve posiljeno postavljene v tak kontekst nepoštenega in nezakonitega ter neustavnega sojenja.
Upam, da boste  stali za napisanim in da boste, ko bo potrebno sprejeli vse pravne  posledice v zvezi s tem.
To sojenje lahko začne ponovno Sodnica Trunkl, a končala ga ne bo, ker bomo izkoristili, kot rečeno vsa pravna sredstva v Republiki Sloveniji in zunaj njenih meja.
Upam, da se zavedate pod kaj se podpisujete  ter kakšne postopke zagovarjate.
Ponovno Vas prosim, da mi odgovorite kakšno  odločitev  ste ali kanite sprejeti v zvezi z že večkrat poslano vlogo o obnovi postopka v zadevi 27115/2010, ki je podana na osnovi novih dokazov, ki so mi bili s strani vašega sodišča namenoma prekriti za čas mojega sojenja.    



                                            Srečko Prijatelj

Dragi spremljevalci bloga,

 najprej bi se vam rad zahvalil, za zanimanje in spremljanje bloga.
 Spodaj objavljam uvodne besede knjige, ki jo pišem. Mislim, da je čas, da tudi širša javnost izve, kaj se dogaja. Izbral sem preprost jezik. Knjiga je opis resničnih dogodkov, brez moraliziranja, ker v politiki ni morale. Rad bi poudaril, da je vse napisano izraz mojih doživetij in podana so moja osebna  mnenja o različnih dogodkih.

Namenjam jo predvsem preprostemu človeku.



RESNIČNA ZGODBA
Zgodba zaprtega poslanca



UVODNA BESEDA
13.1.2012 (PETEK)  po mnogih prošnjah, mi je bila vročena razsodba Vrhovnega Sodišča RS, ki je potrdila policijsko sodni inkvizitorni konstrukt.
Po naročilu mi je bilo sojeno in dosojeno za dejanja, ki jih nisem storil. Nezakonito mi je bila vzeta svoboda, velika vsota denarja  ter pravica do dela! Sedaj mi moji krvniki želijo za ista dejanja, za katera sem že po krivici obsojen, soditi še enkrat.
    Določili so mi kar isto sodnico, s katero sem v sodnem sporu, zaradi krivičnega pristranskega in nezakonitega inkvizitornega sojenja in jo tudi sodno preganjam. Zgolj zato, ker sem zahteval z “nespodobnimi” besedami svoj denar ter obsojal veliko goljufijo storjeno moji tašči in dobil kazen 4 leta zapora.
    Danes policija varuje in brani tatu, v upanju, da nekoč ne izpove resnice in dejanj v katera je bil prisiljen, ko je podajal več kot očitno lažno kazensko ovadbo.
    Prvotno obtožnico predano  v marcu 2010, ki so jo spisali policisti PU Koper in v kateri se je “pošteni” g.Mikuž pojavil poleg  kot soobtoženi, kar v štirih različnih vlogah (kot oškodovanec, kot priča, kot tajni policijski sodelavec s podpisano pogodbo in kot storilec hudih kaznivih dejanj), je preiskovalni sodnik zaradi pravne nevzdržnosti razdružil.
    Tri dni po razdružitvi  tožilka Barbara Rožman Milič  zopet zahteva združitev. O tem se do izreka sodbe (kar deset mesecev) hinavsko molči.
    Na silvestrovo 2010, v popoldanskih urah dobim darilo sodišča Koper - še eno obtožnico, ki me bremeni za dejanja, za katera sem že krivično obsojen. Na to sodno komedijo še čakam.
    Novi sodni spis, kjer se Mikuž pojavi kot prvo obtoženi, pove vse o njegovi verodostojnosti. Spis je bil v času sojenja meni in moji soprogi nedostopen.

    Kako poteka sodni konstrukt in sojenje? Vzroki zakaj so se strici odločili za tako dejanje. Kdo je to naročil ter ozadja te zgodbe so opisana v tej knjigi do potankosti. Opisi so opremljeni z dokazi, tudi pisna potrdila  ter priče obrambe, ki so bili v postopku sojenja, s strani sodišča zavrnjeni.

    Sodba je bila dokončno potrjena na Vrhovnem Sodišču RS že 24.11.2011. Sodba izrečena v imenu ljudstva je dobesedni prepis sodbe Višjega sodišča v Kopru, kamor obrambi in meni ni bilo omogočeno vstopiti.
    Pod sodbo Vrhovnega sodišča je podpisan vrhovni sodnik, ki je še vedno vidno razočaran, zaradi nepodpore moje stranke v DZ RS pri imenovanju na mesto predsednika Vrhovnega sodnika RS; samo ti glasovi so mu manjkali, pa bi bil postavljen na to prestižno mesto, kjer ni potrebno ničesar delati, dovolj je zgolj poslušnost (to so srčno želele tedaj po dolgem premoru zopet vladajoče stranke bivšega komunističnega sistema v RS, ki kasneje  nastavijo po mnenju mnogih še bolj sporno osebo na to pomembno mesto).
   Zanimivo je, da isti vrhovni sodnik  razsoja o vseh pritožbah, ki jih je moja obramba poslala na Vrhovno sodišče.
   Na okrožnem sodišču v Kopru je rezervirana za krojitev moje usode sodnica Orjana Trunkl, ki je sicer po mnenju mnogih poznana po tem, da razsoja zmotno, krivično, nezakonito in je bila tudi v času mojega sojena postavljena pred sodišče zaradi napak, katere z visokimi odškodninami bremenijo proračun RS. Državni zbor RS ji je odvzel imuniteto in jo s tem postavil pred sodišče zaradi pristranskega, krivičnega in nezakonitega sojenja; a gospa sodnica ni bila v suspenzu! Seveda za nekatere velja domneva nedolžnosti do pravnomočne sodbe, za druge pa ne!
    V Sloveniji se suspendira za službene prekrške policista, zdravnika, železničarja, gasilca, voznika, pilota, …, sodniki pa so s trajnim mandatom nedotakljivi.
     Pahorjeva vlada je takoj po prihodu postavila na pomembna direktorska mesta v državnih podjetjih najprej “svoje” direktorje, ki so molzna krava za finančne potrebe vplivnih politikov, nič drugače ni bilo na sodiščih. Vzporedno so potekala imenovanja sodnikov, predsednikov sodišč od okrajnega nivoja pa do Vrhovnega sodišča. Vedeli so, da morajo to storiti, če želijo neovirano slepariti in nekaznovano prisvajati državni kapital.
     V taki anarhiji raste tudi korupcija, ki pa ni bila tuja niti sodnikom. 'Če že soditi ne smemo pošteno', so si mislili posamezni sodniki in 'tožilci 'potem si bomo pa tudi sami' postregli'.                                                                                           
     Primer podkupljivega sodnika Škoberneta, se je zgodil ravno v času mojega nezakonitega pripora. Zanimivo, zanj se je komaj pravočasno spisal obtožni predlog. Zadeva je bila tik pred zastaranjem, medtem, ko sem sam že prestal polovico nezakonito dosojene štiriletne kazni. Za sodnika, ki je zaenkrat še domnevno prejel podkupnino, Vrhovno sodišče ugotovi, da je nezakonito v priporu, saj tako kot zame o tem ni predhodno odločal DZ-RS. A zame Vrhovno sodišče, za isto vsebino na sodno pritožbo ugotovi zgolj kršitev Ustave RS. In sicer 25. člena, ki govori o odvzeti možnosti na pritožbo.       

    Ko sprožim ustavno pritožbo, Ustavno sodišče odgovori, da o tem ne bo odločalo. Tako se tudi sicer konča razsodba za kar 80% individualnih pritožnikov medtem, ko za Titovo cesto in Družinski zakon ustavni sodniki najdejo čas.
    V mojem sodnem procesu je tožilka gospa Barbara Rožman Milič, ki je meni in mnogim drugim pravnim in fizičnim osebam zavrnila kazenske ovadbe za kriminalna dejanja v Splošni plovbi, kjer je globoko vpletena po javno dostopnih podatkih tudi družina Velkavrh.      

Na Koprskem sodišču se z zatiskanjem oči pred resnico, odlaganjem dela na stran ali pa z izgubo dokumentov, da lepo zaslužiti. Za končni dosežek plačila se kot posrednika lahko vzame tudi gradbenika, če je v sorodu z organom pregona, kar je toliko bolj dobrodošlo.
  V Kopru je tudi sam vrh organov pregona preko družinskih članov povezan s propadlimi podjetji oz. s podjetji, kjer je bilo sporno poslovanje.  Tako je imela delež v enem od teh tudi gospa,  bivša uslužbenka ministrstva za notranje zadeve in še danes verjetno tajna delavka SOVE, vsaj tako je napisano v kazenski ovadbi. Kako je SOVA povezana z LDS-jem ni potrebno posebej poudarjati. Ravno te dni so še uradno dobili za predsednika LDS-a bivšega direktorja SOVE.
   Bavčarja, ki je bil tudi minister za notranje zadeve, dokler se verjetno ni odločil, da to mesto zaradi mikavnosti denarja zapusti, sem si želel že kot poslanec DZ -RS videti pred sodiščem. Dejanja zaščitenega in nedotakljivega veljaka LDS-a sem večkrat postavil pod vprašaj v času zasedanja Državnega zbora, vendar ostal brez odziva.
   “Sposoben Bavčar” je po izračunu časopisa Financ poskrbel za čudežno izginotje cele milijarde €! Kje je še poslovna in finančna izguba podjetij Droge, Kolinske, Mercatorja, Pivovarne Laško in Uniona, … 
   Niti omenjena gospa, niti g.Bavčar, ne bosta zaprta, saj vemo, da vsaj za primorsko velja; Policija+ Tožilstvo + Sodišče = KRIMINAL.
 V vsem tem, kar se je zgodilo, pa je tudi nekaj dobrega in  sicer to, da je od gore tožb, ki so gladko zavrnjene v Sloveniji, kar nekaj pomembnih  že na tujih sodiščih. Kadar ima hudič mlade, jih pač ima!
  
   Tudi sam sem obrambo naivno zaupal bivšemu direktorju SOVE , ki me je v ključnih trenutkih pravnih postopkov prodal. Kjlub temu, da sem mu kot prijatelju verjel vnaprej plačal 27.000,00€, se je on kot “prijatelj” odločil, da zame ne bo storil niti tistega najnujnejšega, kar bi kot odvetnik moral storiti.   
  Verjetno so mu tako naročili. O tem bo še tekla beseda, saj za neopravljeno delo ni izdal niti računa. Denarja pa mi tudi ni vrnil. Preprosto me je pustil v nemilosti. Verjetno so se tako dogovorili ob kavici in besedah polnih smeha. A kdor se zadnji smeje se najslajše smeje.


  To so glavni junaki v tej knjigi, poleg aktualne Pahorjeve vlade.


  Dragi bralci, predstavljam vam resnične dogodke brez olepšav. To je pravna Slovenija in o tem govorim na zelo preprost način brez sprenevedanja. Problem je le v tem, da kdor preveč govori se ga definitivno odstrani na način,  kot so pospravili Krambergerja in druge.
   Bralce želim seznaniti o moji usodi, ki verjamem, da bi se lahko končala, kot se je končala pri Krambergerju - z naročenim umorom. Grozili so mi dve leti. O tem sem pred vso javnostjo govoril v Državnem zboru, a ustrezne zaščite nisem bil deležen.
  V knjigi priznavam svoj del odgovornosti, za katero sem pripravljen odgovarjati, vendar pa istočasno obsojam ta gnusni policijsko politični konstrukt, ki je naročen in voden direktno iz samega vrha Vlade.

  Jasno mi je, da bo pravično razsodbo prinesla mednarodna sodba, ki bo razgalila tudi vso bedo slovenskega sodstva, kateremu ne zaupa niti 4% Slovencev .
   Danes so na mojo srečo ob meni  pravniki in ostali, ki jim ni vseeno, kakšne odgovore dobiva obramba in kakšno je sprenevedanje v imenu pravne države. Kakor jim tudi ni vseeno, kam gre ta skorumpirana Slovenija.
  V tem trenutku zagotovo vem, kdo je kdo in s kom imam opravka.
To kar se dogaja v SLOVENIJI danes, pa ni primerljivo niti z banano Republiko, zagotovo pa ne sodi v demokracijo EU. Je posmeh pravni državi in mednarodna sramota za Slovenijo.
  Sodni postopki masovno padajo na Evropskem sodišču. Za te napake Slovenija plačuje milijonske odškodnine in kazni. Odgovornosti posameznikov, ki so pod dejanji podpisani pa ni.
  Prepolne zapore v Sloveniji, hrano za razjarjene in lačne Slovence predstavljajo kot breme, a pravi krivci za bedo v Sloveniji so še vedno na prostosti.
  Verjamem, da morajo od časa do časa, za boljšo javno sliko, nekoga iz višjih krogov tudi zapreti.
  Če sprejmem dejstvo, da je g. Šuštar šel že domov, potem je povsem normalno, da novinarji potrebujejo novo žrtev za javni linč.
  Moje sporočilo je, da so kazni potrebne, da je kriminal v porastu in z vsesplošno revščino krojijo goljufije, zato je potrebno zapreti in pravično obsoditi prave ljudi. A zato potrebujemo pravo sodstvo in pošteno tožilstvo  ter nepolitično in strokovno policijo, kjer direktorji ne bodo postavljeni po diktatu ministrice in brez javnega razpisa.

   Slovenija na tak način, s takim "neodvisnim" sodstvom, danes izvaja zločin nad človeštvom in to bo čas pokazal.
   Čas je nepovratna komponenta in vzeta svoboda ter uničeno zdravje ne more biti poplačano niti s suhim zlatom. To priporočam posameznikom, da si vzamejo v precep in se malo zamislijo, kaj počnejo v svojem umazanem življenju.
Ko si enkrat osramočen in ponižan tako, da ti mediji naročeno spremenijo tudi ime in priimek. Te sramote ne opere niti cisterna čiste vode. Kot v času fašizma so mi mediji poleg vseh laži, nadeli še izmišljeno ime Albanskega izvora - Ismael Manjardi.  Naj spomnim da je to počel Mussolini. Mrtvim in živim je spreminjal imena. Danes to po naročilu storijo novinarji, ki so preko posebne agencije ustanovljene tudi za taka dejanja, verjetno dodatno dobro plačani.
  Moj krstni boter v tej zadevi je novinar Boris Šuligoj, ki se ni zato svinjarijo niti opravičil. Bo pa imel možnost to storiti na sodišču.

 Sodbe v RS, ki naj bi bila demokratična država članica EU, so mnogokrat naročene sodbe. Za sodne zmote in naročene zarote ter policijske konstrukte v naši demokratični Sloveniji ne odgovarja nihče.
  Sodbe se izreka zgolj na osnovi suma. Dokazi obrambe se po potrebi in naročilu mnogokrat zavrnejo. Krivdo, ki bi storilcu morala biti nedvoumno dokazana v postopku sojenja, se preprosto ne dokaže.
  Sodniki v RS za napake ne odgovarjajo in tudi, ko se jih ujame pri prejemanju podkupnine, se ne zgodi nič. Krivde v postopku sojenja so posameznikom malokrat dokazane – sodi se na podlagi suma, ki skozi postopek , ker se sodnik tako odloči kar postane dejansko stanje. Tožilstvo sme lagati v obtožnici, ima zadnjo besedo in obramba je mnogokrat z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov in prič, ki bi lahko zadevo razjasnile, s strani sodišča zavrnjena.
   V mojem primeru je bil sodnici za izrek kazni v veliki meri zgolj sum. Takrat sem ji izrekel te besede:
  "Spoštovana sodnica, vaš razum je zapustil um in v vaši glavi je ostal zgolj in samo še sum. Na osnovi suma ste izrekla naročeno sodbo. Za to dejanje boste odgovarjala osebno in to obljubo bom držal." Pravno bom izkoristil vsa sredstva in dokazal zmoto in zaroto, naročenega inkvizitornega  sodnega procesa.
Izobrazba sodnikov je v Sloveniji zlasti pri starejših sodnikih socialistična. Zlasti starejši sodniki so izšolani za poslušnost komunističnega režima, kar je bilo za tiste čase normalno, saj je vladalo enoumje partijskega sistema.
   Zanimivo je, da Slovenija danes zahteva od  zdravnika, ki je pripravljen priti delati v Slovenijo, zgolj in samo zato, ker ni državljan RS ponovno opravljanje preizkusa celotnega znanja, a sodniki so dobri taki kot so.
  Sodniki pa se takoj zgražajo, če obsojeni poišče pravno varstvo in toži koga iz njihovih vrst zaradi krivičnega, pristranskega in nezakonitega sojenja, kot to omogoča KZ-1 v 288 členu.  Brani jih tudi trajni mandat.
 Kazni ni niti za policiste, ki prosto prodajajo orožje ali pa si prisvajajo zaplenjeno drogo, zaplenjen denar in orožje. Tudi če se ukvarjajo s prostitucijo se jim pogleda skozi prste. Kaj se na obali dogaja mora  odkriti Italijanska policija. Pri nas se to, kolikor se da, pomete pod preprogo.
   V Sloveniji si lahko ibranci spolne želje potešijo kar v nočnih klubih, seveda pod krinko tajnih sodelavcev, za davkoplačevalski denar.
  Ko v omenjenih primerih le pride do  podaje kazenske ovadbe s trdnimi dokazi, jih tožilstvo gladko zavrne, če pa že pride do sojenja, pa se tem gospodom izreka smešno nizke kazni.
   V Kopru so (seveda za enkrat še domnevno) na vrhu združbe, ki vodi kriminal,  policisti, sodniki in tožilci. To bom podrobno opisal tudi v tej knjigi.
   Kljub temu, da so podane številne kazenske ovadbe, ki bodo tu tudi predstavljene se zaradi globoke vpletenosti veljakov režima ne ukrepa. Podporo tem gospodom je nudila tudi Pahorjeva "poštena" vlada. V zameno tega se je to poplačalo tako, da se sploh ni preganjalo kriminala, ki je sicer bil odkrit na levici.
  Priča smo dogodkom, ko nihče od leve politične opcije v RS še ni bil postavljen pred sodišče zaradi poslovnih goljufij, prevar, kraje, ... Celo več; direktor državne banke, katero moramo danes sanirati vsi državljani, si izplača milijon € odpravnine, direktorica Darsa  si za sporne posle in izgube izplača visoke nagrade. Ko pa jo kazensko ovadi računsko sodišče, ne neka privatna oseba, se kazenska ovadba po naročilu zavrne.
 Najožja sodelavka Pahorja  gradi vilo, kar na račun Vegrada. Pahor se istočasno sestaja s stricem, kar v gostilni in dogovarjajo se za posle, ki so že oddani na podlagi javnih razpisov, ki jih Dars preprosto razveljavi. Golobič laže in laže ter vodi ministrstvo tako, kot mu narekuje njegov poslovni interes. Kresalova prikriva nečedne posle svoje mame, ki jo sicer zaradi higiene policija zasliši, a se kasneje papirji izgubijo. Njej tudi niso sporne davčne utaje, ne perverzne živalske orgije, ki se končajo s smrtjo, ne kokainske afere, ne prekoračitve pooblastil in ni ji mar za preplačane račune za najemnino prostorov NPU in s tem povezane nezakonite podpisane pogodbe,... lahko bi še in še našteval – seveda so to vse domnevne nezakonitosti.

   Delavci  v Sloveniji pa plačujejo te račune, nezaposlenost raste, korupcija se krepi. Naj živi demokracija!
  To in še mnogo, mnogo več je resnični odsev dela vlade v obdobju 2008-2011. Katastrofalne napake, gromozansko luknjo v proračunu, popolnoma uničeno gospodarstvo bo zelo težko popraviti. Janezu Janši ne bo lahko!
  V tej knjigi bralcu želim povedati na neposreden način to, kar sistem prekriva, kar je olepšano in seveda to, kar sem videl v dveh mandatih mojega dela v DZ RS na delavnem mestu poslanca. V zadnjem mandatu smo tudi dejanske projekte, ki so bili perspektivni dobri in obetavni uničili in priložnost, če ne drugače poslovno zamudili. Evropskih sredstev, ki so nam že odobrena ne znamo niti porabiti. Dobre priložnosti evropskega financiranja vedno zamudimo. Za perspektivna podjetja ni podpore v Sloveniji. Poglejmo samo primer Pipistrela, kateremu Pahorjeva vlada ni mogla zagotoviti niti ustreznih dovoljenj za odprtje proizvodnje letal, ki se in se bodo uspešno prodajala po celem svetu. Vrhunski podjetnik je preselil proizvodnjo v Italijo.
  Vse kar je Pahor prijel v roko se je sesulo v prah. Zakaj le, če je tako sposoben?
 Pomoč je iskal celo pri Gadafiju, ki pa so ga na Pahorjevo žalost prehitro odstranili. Prav nič se ni zgodilo dobrega. Res je, da se je trudil sanirati tudi železnice in kar sam vodil ob prisotnosti ministra Vlačiča, poslovne kolegije in sestanke na SŽ, vendar tudi tu ni bilo nič iz tega.
  Razen to, da smo Hrvatom na našo škodo nekega lepega dne pomagali v EU. To je uspeh PAHORJA, ki ga ne smemo pozabiti, zato naj bo zapisan tudi v tej knjigi.   
  Na to tematiko enoumja sem vsak teden opozarjal tudi na regionalni TV Sponka v oddaji pet minut s Prijat'ljem, kar seveda mnogim v Ljubljani ni bilo všeč.
 Obubožanemu narodu se laže z dneva v dan, prikriva na vseh nivojih, krade.
Slovenija je daleč od demokracije; je država, ki jo vodijo nesposobni ljudje ali bolje rečeno, so jo zavozili nesposobni ljudje, kot so Pahor, Golobič, Kresalova; je država, kjer se sprejemajo hlapčevske odločitve, ki so vsiljene iz tujine in za njimi stoji interes kapitala in pohlep domačih hlapcev.
  V mandatu 2008 do 2011, ko so po dveh desetletjih na oblast, s prevaro volivcev, prišli zopet Pahorjevi komunisti, ki jih še vedno vodi iz ozadja g. Kučan, pa je dokončno uničeno sleherno zdravo jedro gospodarstva. Nesposobnost gospoda Pahorja in njegove ekipe, ki je kar brez sramu vzela zase iz proračuna toliko kot je posameznik želel, je pripeljala Slovenijo na rob bankrota.
  Slovenija je država, kjer tuje banke lahko pograbijo podjetje za podjetjem, tako da ga prvo prezadolžijo s krediti, potem pa kreditiranje ustavijo. Bankam tako ostajajo v lasti elitna podjetja, stanovanjski kompleksi in kulturna dediščina Slovenije!

Kar Hitlerju ni uspelo z orožjem, sedaj uspeva Merklovi s kapitalom. Smešno a resnično! Za samovšečnega Pahorja je bila ta gospa boginja in francoski Sarkozy  bog.
   Vsi veliki generatorji gospodarstva v RS, ki so nasedli tej vsiljeni igri avstrijsko-italijansko-nemškega kapitala, so sedaj v stečaju. Naša gradbena podjetja so uničena, medtem, ko pri nas gradijo tuja podjetja ali pa se preprosto zamenja samo napis in Istrabenz postane OMW, Zlatorog postane Henkel; Drogo, Kolinsko se zapre; MIP oropa in blagovno znamko prenese v Italijo; Splošno plovbo pa se sanira z 75 mio $ proračunskega denarja in preprosto podari tujcu (Nemcu) in  domačim hlapcem, ki so našim politikom za to uslugo pustili v kovčku nekaj mio Eurov.
  Za velike svinjarije v gradbeništvu ne odgovarja nihče! Zakaj že? Ker so naši  gradbeni baroni gradili od cerkva pa do vil politikom, vse brezplačno. Sedaj se o tem, kot o prodanem orožju, ki so ga prodajali vsi, ne sme govoriti.
Direktorjem teh podjetij, ki so polnila žepe politikov, pa se nikoli ne bo sodilo, ker preveč vedo in je to preprosto garancija za njihovo varnost.
 V kmetijstvu Evropa plačuje Sloveniji subvencije za opuščanje dejavnosti in s tem se izgublja samozadostnost v proizvodnji hrane. Lep primer je danes prašičereja v Sloveniji in vinarstvo. Ko bomo tudi s hrano v popolnosti  odvisni od mačehe Evrope, potem bo Slovenija na kolenih.
O tem in seveda predvsem o tem, kdo je uničil primorsko gospodarstvo, želim pisati v tej knjigi in to je tudi vzrok, da sem obsojen za dejanja, ki jih nisem storil. Dokazno trdim, da se mi je sodilo po vnaprej pripravljenem policijskem konstruktu, z roko v roki so sodelovali tako policija, tožilstvo in sodišče, vodil jih sam vrh ministrstva za notranje zadeve in pravosodja. Aretacija je bila preračunljiva in načrtovana, istočasno tudi za ministra za kmetijstvo dr. Pogačarja in mag. Jelinčiča. Uspelo se je umakniti resnico o zadevi Bulmastif in prikriti krajo Splošne plovbe ter resnico uničenja Istrabenza, MIP-a  seveda zgolj začasno.
 Preprosto moram biti tu zato, ker sem na te zadeve v parlamentu RS zelo glasno opozarjal. Žalostno je dejstvo, da pri teh krajah sodeluje tudi sedma sila, saj o tem proti plačilu ne smejo pisati.
Knjiga brez prekrivanja opisuje tudi moja dejanja, ki jih kot poslanec v parlamentu ne bi smel storiti, opisuje tudi privatno plat mojega življenja, ki sem ga skoraj zavozil  (razvratno življenje poslanca s mlado priležnico, TV voditeljico). Skratka resnična zgodba brez olepšav. Samokritično opišem tudi svoje napake, ki še zdaleč niso vredne naročenega štiriletnega zapora v strogo varovanem zaporu zaprtega oddelka DOB, kjer so zaprti morilci, pedofili, nekrofili in trgovci z drogo.
Vem, da to, kar je napisano mnogim ne bo všeč. Za temi trditvami so dokazi in smelost mojega pisanja je nagrajena z zaporom, ki je se naročeno izvaja v najhujšem možnem režimu zaprtega oddelka zapora Dob. Zakaj? Nikogar nisem udaril, ubil, fizično poškodoval ali ogrozil tako ali drugače.
SEDIM ZATO, KER SEM ZAHTEAL SVOJ DENAR, osebo ki je izpeljala goljufijo, ne samo do mene temveč tudi do mnogih drugih fizičnih in pravnih oseb, za več mio € pa varuje še danes policija. Kje je raziskovalno novinarstvo? Ja seveda, to se ne splača, bolje je pisanje po naročilu.
Sam vem samo to, da  za dežjem vedno sonce posije in upamo lahko, da je kuga komunizma pokončala, kar je hotela pokončati. Danes se vsaj ve, kdo je kdo in če ne drugega so v dveh desetletjih sprenevedanja padle maske. Kar človeka ne ubije, ga okrepi. Slabo tudi vedno ni slabo in kot pravijo stari ljudje, v vsaki slabi stvari je ogromno dobrega, pa tudi nič se ne zgodi brez razloga .
Upam da so "dobro" delo vlade RS, v obdobju 2008-2011 videli tisti, ki danes resnično ne vedo, kaj bodo jutri lahko jedli .V poduk tej vladi pa želim napisati sledeče:
 Današnji vladi je dana možnost in priložnost, da popravi, kar se še popraviti da. Upam, da jim bo zlato pravilo pri tem pomagalo. Če pa se ponovi še enkrat možnost, da zavlada enoumje policijskega režima, ki ga komunistično prenovljena levica pozna in dobro obvlada, saj je UDBA maltretirala Slovence več kot pol stoletja, potem se mora desno sredinska koalicija, ki vlada danes zavedati, da so že danes postali grobarji demokracije v Republiki Sloveniji.

Prijatelj Srečko

Dolgo smo čakali in morda bomo tudi dočakali!

Minilo je že več kot šest mesecev od vložitve zahteve za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče. Na večkratne pozive, kdaj bo zadeva obravnavana smo končno dobili odgovor. V enem stavku so nas obvestili, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti obravnavana 24.11.2011, to je pa tudi vse. Do danes sklepa še vedno nismo prejeli, saj je postopek nerazumno, časovno neomejen. Tako posameznika puščajo v nevednosti tudi več mesecev in se ne zmenijo za nastalo osebno stisko.

Proti celjskemu sodniku Milku Škobernetu še niso spisali obtožnice

Odvetnik predlaga ustavitev postopka proti Škobernetu. Tožilci trdijo, da zamuda nima procesnih učinkov.

Gordana Possnig, Celje

tor, 20.12.2011, 06:00

 

 

Preiskava je bila končana že pred več kot tremi meseci, obtožnica pa še ni vložena, foto: Roman Šipič/Delo

Članek v Primorskih Novicah

Celoten članek si lahko preberete v Primorskih novicah iz dne 13.12.2011 ali na spletni strani www.primorske.si. .

Preklic obravnav

Do nadaljnjega so bile vse obravnave v katerih bi se moral o svojih dejanjih izjasniti tudi g. Marjan Mikuž preklicane. Le kakšen razlog tiči za tem?

Demokratična Slovenija?

V tako imenovani pravni državi je načelo pravičnosti sledeče:

Kriminal, zlasti gospodarski se lahko uspešno prikriva z lažnimi kazenskimi ovadbami in lažmi. Storilci hudih gospodarskih goljufij so na prostosti. Škoda v gospodarstvu je ogromna. 

Novinarji služijo oblastem in povzemajo samo naročeno (laži storilcev goljufij) in se ne zmenijo za oškodovance.

¨ To je Slovenija kjer NI gospodarskega kriminala.¨ Dolžniki so na svobodi, oškodovanci pa strogo za zapahi!

Lep pozdrav.

KOMISIJA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR OBVEŠČEVALNIH IN VARNOSTNIH SLUŽB

2. nadaljevanje 13. nujne seje

(14. oktober 2011)

ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI:

Smo policijska država, ki jo je LDS pripeljal na rob propada. Danes ima človek občutek kot da smo v času nacizma. Tako nekako so meni pravili moji straši, je bilo v času nacizma. Nisi se upal pogledati levo in desno kajti, če si narobe pogledal, če so pa vedeli, da drugače razmišljaš si jih pa kar hitro fasal.
In tako je danes pri nas in upam, da se bomo tega 4. decembra znebili kajti to kar se zdaj dela, to je nedopustno. To je kršenje Ustave, to je kršenje osnovnih človekovih pravic in to počasi spoznava Evropa in to počasi spoznava ves svet. Konec koncev tudi zadeva s Srečkom Prijateljem je, ravno jutri je zasedanje in v nedeljo, čeprav se komu čudno zdi ampak delajo tudi to, na IP-ju, na mednarodni parlamentarni uniji, v Ženevi je zasedanje, kjer govorijo o svinjariji, ki se je dogodila Srečku Prijatelju. On je šel po svoj denar, policija je vse skupaj nastavila in tisti, ki mu je bil dolžan denar je seveda bil oproščen in je zunaj zato, ker je sodeloval s policijo zato, ker je bilo potrebno Srečka Prijatelja, ker je imel predolg jezik zapreti. In kaj je potrebno pri tem povedati? Meni je Srečko Prijatelj prinesel dokumentacijo iz sodišča, poštempljano, da je vložil kazensko ovadbo proti temu človeku. In, ko je ta človek izvedel je šel na policijo, so se zmenili in so naredili tisto spektakularno akcijo in prijem, ko je... Vsi so vedeli oziroma policija je poklicala POP TV. POP TV so s pripravljenimi kamerami snemali vse kako bodo Srečka Prijatelja zaprli. Zadeva bo v razpravi tudi na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in kdo bo dobil klofuto? Meni je žal, da bo Slovenija dobila klofuto, da ne bodo klofuto dobili tisti, ki so to skuhali. V tistem primeru, v njegovem primeru, v primeru gospoda Magajne, v primeru gospoda Kanglerja, v mojem primeru in še v nekaterih primerih o katerih tukaj ne razpravljamo zato, ker določeni ljudje, ki jih dobivajo po glavi niti ne vedo kam lahko pridejo. Samo strah jih je, nekateri se obesijo, nekateri se ustrelijo in to je pa bera te naše vodilne strukture, ki nas je pripeljala do sem.
Upam, da se bodo naši volivci streznili pa razmišljali kaj drugače. Hvala.

Celoten magnetogram si lahko preberete na :
http://www.dz-rs.si/index.php?id=96&cs=4&st=m&committee=20&unid=MDT|B4820595E43F0BC8C125792C0021DCCE&showdoc=1

Koliko nas stanejo napake policistov?

sobota, 15.10.2011 ob 13:20 | Avtor: Sabina Zonta

Na državnem pravobranilstvu so v zadnjih desetih letih prejeli skupno 5253 tožb in zahtevkov v t.i. predhodnem postopku zaradi domnevnega protipravnega ravnanja državnih organov. Ena najvišjih odškodnin, ki jo je morala država izplačati posamezniku, je skoraj 305.000 evrov, v zadnjih dveh letih pa sta službo zaradi tega izgubila dva policista.

Pravico do povračila škode, ki jo posamezniku s protipravnim ravnanjem stori državni organ, opredeljuje ustava. Poslanec SLS Franc Pukšič je pred časom vlado v poslanskem vprašanju spraševal, ali ministrstvo za pravosodje obravnava problematiko "žrtev preiskovalnih pravosodnih organov". Vlada, ki opravlja tekoče posle, mu je posredovala podatke državnega pravobranilstva, kjer sicer poudarjajo, da se podatki nanašajo na vse državne organe, ne samo policijo, tožilstvo in sodišče.

Državno pravobranilstvo se z morebitnimi odškodninami ukvarja na dva načina - skozi predhodni postopek in tožbe. Kot je navedeno v pojasnilu vlade, je bilo na državno pravobranilstvo v zadnjih desetih letih vloženih 3657 zahtevkov v predhodnem postopku, sodišče pa je posredovalo 1596 tožb. Glede predhodnih odločb namreč velja, da se mora oškodovanec najprej obrniti na državno pravobranilstvo in se sporazumeti o obstoju škode in višini odškodnine. Le v primeru, da oškodovanec in pravobranilstvo ne najdeta skupnega jezika, je mogoča vložitev tožbe za povrnitev škode na sodišču, so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu.

V zadnjih desetih letih je bilo sicer zaključenih 5361 zadev (gre tudi za postopke, ki so se začeli več kot desetletje nazaj). Država je dobila 935 zadev, izgubila pa 77. V 1330 primerih so sklenili poravnavo, v preostalih primerih pa so bili zahtevki zavrnjeni v predhodnem postopku ali pa tožbe umaknjene. In čeprav je država v 935 primerih zmagala, to še ne pomeni, da ji ni bilo treba plačati odškodnine. V nekaterih od teh primerov je morala država namreč izplačati odškodnino, čeprav nižjo od zahtevane. In ta izplačana vsota je občutno nižja kot tista, ki jo je zahtevalo vseh 935 tožnikov skupaj.

Država je v omenjenih primerih skupno izplačala nekaj čez štiri milijone evrov, medtem ko so tožniki zahtevali skupno slabi dve milijardi evrov. Med najvišje odškodnine, ki jo je država morala poravnati, sodi slabih 305.000 evrov oškodovancu zaradi neutemeljenega zapora.

Najvišja odškodnina, določena na podlagi poravnave, pa znaša 104.000 evrov. Oškodovanec, ki je tožbo proti Republiki Sloveniji vložil, saj naj bi ga poškodoval policist, je sicer zahteval 384.000 evrov. In kot so za STA razložili na Generalni policijski upravi, je bilo v zadnjih treh letih v petih sodnih postopkih pravnomočno razsojeno, da je Slovenija dolžna plačati odškodnino državljanom zaradi škode, ki so jim jo povzročili policisti.

Če pa je policist obsojen, da je pri opravljanju svojih nalog državljanu nezakonito povzročil telesne poškodbe oz. je nepogojno obsojen na zaporno kazen, daljšo od treh mesecev zaradi naklepnega kaznivega dejanja, mu delovno razmerje preneha. Na policiji so imeli en tak primer leta 2009, še enega pa leta 2010.

Na državnem pravobranilstvu pa dodajajo, da je bilo v zvezi s poškodbami, ki naj bi jih povzročili policisti, v zadnjih desetih letih vpisano 218 zadev, lani je pravobranilstvo prejelo še 13 tovrstnih zadev.

Posebno poglavje v zgodbi o odškodninah, ki jim mora država zaradi protipravnega ravnanja svojih uslužbencev plačevati posameznikom, so neutemeljeni pripori in zapori. Tukaj pristojni ugotavljajo poseben trend - da se višina ponujene in izplačane odškodnine ne povišuje kljub večjemu številu obravnavanih in rešenih zadev.

Leta 2009 se je število zahtevkov za plačilo odškodnine zaradi neupravičenega odvzema prostosti v primerjavi z letom prej zvišalo za 25, vendar je bila skupna zahtevana vrednost za več kot polovico nižja. Na pravobranilstvu prav tako ugotavljajo, da so bila izplačila v primeru poravnav za kar 85,66 odstotka nižja od zahtevanega zneska. Po predhodnem postopku je sicer najvišja odškodnina za neutemeljen pripor ali zapor slabih 74 tisočakov, iz pravdnega postopka pa že prej omenjenih 305.000 evrov.

Pravobranilstvo sicer odškodnino ponudi pri kriterijih, ki so izoblikovani na podlagi sodne prakse. Kot so pojasnili za STA, komisija, ki odloča o sklenitvi poravnav, upošteva objektivne kriterije za nastanek škode, torej dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter povprečno denarno odškodnino, ki so jo sodišča za isto ravnanje dosodila v preteklem letu. Tako za prve tri dni odvzema prostosti ponudijo 300 evrov odškodnine, nato pa po 42 evrov za vsak naslednji dan.

Vrana vrani ne izkljuva oči ali pravljica, da smo pred zakonom vsi enaki.

TOŽILSTVO SE NE BO (PRE)DALO
Zaradi zvezanih rok pri pravnomočnem sklepu zunajobravnavnega senata je mariborsko tožilstvo na ministrstvo za pravosodje podalo pobudo za spremembo zakona o kazenskem postopku. Po besedah vodje tožilstva Draga Škete je pobuda mišljena v smeri, da bi bilo možno zoper sklepe o opravi preiskave vlagati pritožbe na višje sodišče, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji. Saj v primerih, ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi in o pritožbi obdolženca odloča zunajobravnavni senat, zoper odločitev slednjega državno tožilstvo zdaj nima možnosti pritožbe. To pomeni, da v takšnih primerih organ prve stopnje izda pravnomočno odločitev na drugi stopnji, kar pa, tako Šketa, po mnenju tožilstva ni primerna ureditev.

 

Sodnica bo še sodila

Čeprav je vrhovno sodišče v primeru sodnice Suzane Gril v sklepu mariborskega sodišča o zavrnjeni zahtevi za preiskavo prepoznalo dve kršitvi zakonskih določb, v tej zgodbi ne bo kazenskega postopka

Zgodba Suzane Gril, prve sodnice, ki ji je državni zbor odvzel sodniško imuniteto in s tem prižgal zeleno luč za uvedbo kazenskega postopka proti njej, češ da je kot prekrškovna sodnica na mariborskem sodišču do zastaranja namerno zadrževala več zadev, je znana. Prav tako njen preobrat, ko je po nekaj mesecih smela sodniško haljo ponovno obleči, ker je zunajrazpravni senat Okrožnega sodišča v Mariboru zahtevo tožilstva za njeno preiskavo naposled zavrnil...

cel članek dosegljiv na povezavi

http://www.vecer.com/clanek2011090605681015

Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da je v Sloveniji res nekaj hudo narobe. Kako lahko po vsem tem še verjamemo v pravno državo, če se ljudje, ki naj bi zagotavljali red, poslužujejo nezakonitih dejanj. Ali lahko še komu zaupamo in verjamemo?

Spoštovani skrbniki zakonitosti!

V Februarju 2011 je Višje sodišče v Kopru v zadevi 27115/2010 zgolj v prisotnosti tožilstva in s pisno prepovedjo udeležbe obrambe in mene na seji za zaprtimi vrati, brez javnosti v imenu ljudstva sprejelo krivično in nezakonito sodbo, ki temelji na neresničnih dejstvih, policijskem konstruktu in je v celoti speljana po naročilu uradne politike. Predsednica Višjega sodišča v Kopru je javnosti posredovala neresnične navedbe v zvezi s prisotnostjo na seji in s tem poskušala opravičiti izločitev javnosti in obrambe. Dejstvo je, da je bila seja objavljena zgolj na internetu in to le dan prej. Kako je bilo obveščeno tožilstvo in kdaj ?

Dejstvo je,da Splošna plovba velja za največje oškodovanje in njena prodaja za največji gospodarski kriminal ( poleg Istrabenza in MIP-a) na Primorskem in prav to je vzrok za vse postopke, ki so bili speljani v zvezi z mano. V postopke v zvezi s Splošno plovbo pa je zelo jasno in dokazljivo vpletenih več oseb iz vrha politike.. Da so moje navedbe točne je razvidno tudi iz poročila Računskega sodišča. G. Šoltes je v zvezi s tem zelo jasno poudaril vse kršitve in celo zahteval zamenjavo ministra za finance. Vlada RS tega ni storila in s svojim dejanjem samo dokazuje, da se v Sloveniji ščiti ljudi, ki podpirajo netransparentne prodaje naših podjetij in na ta način nezakonito bogatenje posameznikov, ki so dejavniki oz. nosilci gospodarskega kriminala v RS.

V zvezi z prodajo Splošne plovbe je  na Državno tožilstvo podana obsežna kazenska ovadba.

Že v postopku sojenja in v vseh pritožbah sem napovedal, da bom javno spregovoril o vseh teh vpletenostih in nepravilnostih pa tudi zvočni zapis o prevozu orožja v Angolo ( Splošna plovba) sem Višjem sodišču v Kopru posredoval (zvočni zapis je posredovan tudi predsedniku Vlade RS). Očitno je strah pred razkritjem vseh teh podatkov pripeljal do tako sklicane seje in onemogočanje moje oz. prisotnosti zagovornikov na seji.

Že prej so bili pritiski določenih oseb, da se mi pripor ne odpravi. Verjetno prav zaradi bojazni po razkritju določenih zadev na katere sem opozarjal.

 Sprašujem vas, kako je lahko v pravni državi tolmačenje zakona tako različno in ali smo res v pravni državi. Prav sedaj smo priča odpravi pripora izsiljevalcema iz Gorenjske, ki sta poleg izsiljevanja tudi fizično napadla osebo.

Kljub številnim kazenskim ovadbam in jasnim dokazom se ne ničesar ukrene in to samo potrjuje dejstvo, da so tudi organi pregona močno povezani s temi nezakonitostmi.

Prav tako bi še enkrat opozoril na anonimno prijavo, ki jo je poslala skupina  zaposlenih na PU Koper. Kot mi je znano se morajo anonimne prijave prav tako obravnavati. Toda v tem primeru to ni tako. Ali so navedbe v anonimni prijavi preveč direktne in kažejo na dejansko izvršena kazniva dejanja? Ali je iz anonimne prijave preveč razvidno, da je v vrhu policije nekaj hudo narobe? Zanimivo je, da se pojavlja v mojem primeru več takih anonimnih sporočil v zvezi z delovanjem policije.

Vsakodnevno se mi postavlja vprašanje, zakaj se v primeru  kazenskih ovadb, ki sva jih posredovala jaz ali moja soproga ne dogaja nič, v primerih, ko sem predmet kazenske ovadbe sam pa se to obravnava prioritetno?

Večkrat sem že povedal in napisal, da je nerazumljivo dejstvo, da je osumljeni več kaznivih dejanj Marjan Mikuž, kar naenkrat postal najbolj zanesljiva in verodostojna oseba. Čeprav ga je policija v letu 2009 preganjala za kazniva dejanja in v njegovih izjavah in zaslišanjih ni nikoli niti omenil kakršnih koli dejanj v zvezi z mano se je to kar naenkrat spremenilo in to po začetku pregona zoper njega. Dokaz za to je tudi uradni zaznamek zaslišanja Marjana Mikuža na PU Koper pred mojo aretacijo in pred podajo lažne kazenske ovadbe zame. Iz tega zaznamka je jasno vidno nagovarjanje policije, da bi me obremenil. Torej nam to samo dokazuje, da je s podpisom pogodbe o tajnem policijskem sodelavcu sklenil dogovor, ki ga ščiti v zvezi z njegovimi kaznivimi dejanji in poskrbel, da se me je na tak način utišalo in umaknilo s prizorišča.

Zelo sporno je dejstvo, da je sodnica Orjana Trunkl, ki je tudi sama v kazenskem postopku in ji je tudi odvzeta imuniteta (to je objavljeno v medijih), vse naše dokaze izločila in ni upoštevala pri izreku sodbe niti ene naše navedbe ter na osnovi bančnega dvižnega listka s »pomotnim datumom« dosodila tudi vračilo 50.000 EUR , ki jih nikoli nisem prejel. Na osnovi tega zneska pa mi je dosojena tudi denarna kazen v višini 16.500 EUR, ki je izračunana kar na osnovi poslanske plače, ki je že od marca 2010 ne prejemam. Poleg tega mi je dosojeno še vračilo vseh sodnih stroškov, ki še ne vem kolikšni so in odvzeta mi je velika denarna vsota, ki je bilo vračilo dolga ( to dokazuje tudi zadolžnica oz. dogovor). Ta vsota naj bi bila nakazana na moj in ženin TRR, vendar je policija to nakazilo preprečila z direktnimi navodili Marjanu Mikužu, naj izpelje vračilo tega doga v gostilni in ne s pologom. To potrjujejo tudi pričanja  v postopku sojenja.

Aretiran sem bil zaradi prejemanja podkupnine, ki to ni bila. Postavlja se vprašanje, zakaj ni bil aretiran tudi Marjan Mikuž, ki je podkupnino dal – če je to bil vzrok moje aretacije? Oboje je kaznivo dejanje. Torej se je že od prvega dne ščitilo nezakonita dejanja »oškodovanca«.

Taka dejanja so  zelo pogosta, saj se ščiti vse, ki so kakorkoli vpleteni v nezakonite posle in ta zaščita je predvsem precej očitna med ožjimi družinskimi člani zaposlenimi v pravosodju in v organih pregona, ki so povezani z vpletenimi v gospodarska kriminalna dejanja ( Splošna plovba, Istrabenz……)in na to sem opozarjal kot poslanec v Državnem zboru RS.

Iz vsega tega lahko sklenemo samo en zaključek. Marjan Mikuž je bil že od začetka zaščiten, verjetno je z njim sklenjen dogovor s katerim mu je bilo obljubljeno, da ne bo kaznovan in to potrjujejo tudi njegove izjave. S takimi dejanji se mu omogoča, da si pridobiva materialno in finančno korist.

Z sodbo Višjega sodišča je dokazano, da je bil moj enoletni pripor nepotreben in nezakonit. Višje sodišče je namreč sodbo spremenilo v delu, kjer se mi očita, da je bilo izsiljevanje na posebej grob način in na osnovi dejstev sklenilo, da grobega izsiljevanja ni bilo. To pa je bil edini razlog, ki je bil vedno poudarjen pri zavrnitvi odprave pripora, ki ga je Orjana Trunkl vedno znova tudi navajala in potrjevala. Vrhovno sodišče je za prvi mesec pripora jasno napisalo, da so mi bile kršene pravice in je pripor nezakonit a tega Sodišče v Kopru ni upoštevalo in sklep o priporu popravilo kar za nazaj. V zvezi s temi kršitvami bom na Državno pravobranilstvo vložil tudi tožbo.

Vse te kasneje z moje strani vložene ovadbe so bile s strani obrambe ustno podane že v postopku sojenja vendar kljub zagotovilom, da je dovolj, da ustno podam ovadbe tožilstvo v zvezi s tem ni ukrepalo in tudi odgovorov na podane pisne ovadbe kljub poteku dolge dobe od vložitve še vedno nimam nobenih informacij. Torej se je to enostavno nekam pospravilo. Tudi to nam pove nekaj o delu organov pregona.

Spoštovani!

Zakaj vam to sploh pišem? Upam na vsaj malo poštenosti. Pa tudi za to, da vam sporočim, da se zgodilo vse tisto kar smo povedali na sojenju in je bilo kar preslišano. Opozarjali smo na nezakonita dejanja Marjana Mikuža in na dejanja, ki so me pripeljala do takšnega ukrepanja. Vse to se je zgodilo. G. Marjan Mikuž je poskrbel, da je prišlo do izbrisa firme, ki jo ima skupaj z mojo soprogo in sedaj je padlo breme poplačila kredita na mojo soprogo.. Tako je kredit v višini 600.000 EUR padel na breme moje soproge in je kot edina, ki je v družini zaposlena ostala še brez edinega vira za preživetje saj ji je banka blokirala vsa denarna sredstva. Prav tako ji je odvzeta kakršna koli možnost preživetja saj je s strani sodišča blokirano tudi celotno naše premoženje za katero imamo vse listine, ki dokazujejo izvor premoženja. Torej sodišče podpira Marjana Mikuža v nameri, da me popolnoma uniči in s tem pridobi premoženjsko korist. Torej so v tej zgodbi dokazi nepomembni, pomembna so samo navodila organov pregona in pravosodja ter uradne politike, da se me utiša in za vedno umakne. Marjanu Mikužu je dovoljeno tudi to, da kljub podanim odškodninskim zahtevkom za velike vsote in podanim kazenskim ovadbam nemoteno odtuji in prepiše svojo lastnino in pobere denar iz svojih podjetij in računov.

Tožilka, ki obravnava vse moje primere pa naj si bo vložene kazenske ovadbe ali v kazenskih zadevah je vedno ista. Zelo nerazumno je dejstvo, da je v moji pravnomočni sodbi zastopala interese Marjana Mikuža in trdila, da je verodostojna priča. V zadevi v kateri pa sedaj poteka preiskava pa je ista tožilka začela kazenski pregon proti tako verodostojnemu Marjanu Mikužu zaradi storitve več kaznivih dejanj. Ta ista tožilka je malo pred mojo aretacijo vendar v času ko so bili že odrejeni prisluhi zame zavrnila tudi mojo kazensko ovadbo v zvezi s Splošno plovbo. Kasneje pa je Računsko sodišče ugotovilo v revizijskem poročilu, da so moje navedbe v kazenski ovadbi resnične in utemeljene.

Vse več je dokazov, ki samo potrjujejo konstrukt. Vse več je dokazov, ki potrjujejo vpletenost uradnih oseb v mojem primeru in prav to bo tudi , čeprav sem upal, da bom doma lahko prišel do pravičnega sojenja, razlog, da vse skupaj posredujem mednarodnim ustanovam.

Dokazov je dovolj, čeprav mi to ne bo nikdar vrnilo izgubljenega zdravja, časa in materialnih sredstev. Prav tako ne bo vrnilo zdravja moji soprogi.

Ni mi dovoljen niti operativni poseg. Ni mi omogočeno prestajanje kazni na polodprtem oddelku, čeprav nisem nasilen, kar se je pokazalo v času pripora in prestajanja kazni. Nisem begosumen, kar se kaže v varnostni oceni. Kljub temu, da sem prvič kaznovan prestajam kazen na zaprtem oddelku med kaznjenci z zaporno kaznijo nad 25 let in bolniki s Hepatitisom in HIV.

Ali je cilj popolni zlom mene in moje družine? Zavedati se je potrebno, da tudi z mojim zlomom se stvari ne bodo spremenile. Vsi postopki bodo potekali dalje – za to je poskrbljeno. Tudi, če bodo zavrnjene vse kazenske ovadbe so na voljo drugi pravni postopki, ki mi omogočajo, da bo postavljena pred sodišče odgovornost vsakega vpletenega posameznika.

Danes nimam ne jaz ne moja družina niti osnovnih sredstev za preživetje. Ali je to cilj države in njenih organov, da ustvarjajo socialne probleme. Da se dovoli organom pregona in pravosodja vodenje in podpiranje gospodarskega kriminala.

Lep pozdrav,

                                                                                     Srečko Prijatelj