SPLOŠNA PLOVBA - PRAVI RAZLOG ZA ZAPRTJE: 2.DEL Kako se je vse začelo? Vsa moja poslanska vprašanja in polsanske pobude:

Pisni poslanski prijavi; že v začetku 2007:

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 26. januarja 2007

Gospod

France Cukjati

Predsednik

Državnega zbora Republike Slovenije

PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Vlado Republike Slovenije pozivam, da zaradi zaščite nacionalnih interesov prepreči prodajo večinskega deleža  družbe Splošna plovba d.o.o. Portorož nemškemu ladjarju Petru Doehleju.

Sredi februarja se bodo na skupščini zbrali delničarji Splošne plovbe in tudi Pomorske družbe, ki je 20 odstotna lastnica Splošne plovbe. Pomorsko družbo pa ima v lasti nemški ladjar Doehle, ki je že lani napovedal, da želi postati večinski lastnik Splošne plovbe. Na omenjeni skupščini Splošne plovbe bodo potrjevali predlog Slovenske odškodninske družbe (SOD), da se iz družbene pogodbe in statuta družbe črta predkupna pravica obstoječih delničarjev, kar sovpada z namero Soda za prodajo 30 odstotnega deleža.

S črtanjem predkupne pravice se bodo odprla vrata nemškemu ladjarju, ki se bo z nakupom večinskega deleža polastil uspešne slovenske ladjarske družbe. Večinski delež bo Doehleju omogočil, da bo izpeljal načrte o razprodaji najboljših in najbolj donosnih ladij, ki so v  lasti Splošne plovbe. Te njegove namene je mogoče razbrati tudi v Poslovnem načrtu Splošne plovbe za leto 2001, ki je potrjen do leta 2007. V načrtu so  za prodajo določene vse največje in najboljše ladje, ki dosegajo odlične poslovne rezultate! Zato bi bila njihova prodaja namerno povzročanje škode družbi.

Znano je, da omenjeni nemški ladjar deluje po principu sovražnega prevzemanja ladjarskih družb. V družbo vstopi kot volk v ovčji koži - razglaša se za rešitelja, v resnici pa je njegov namen zgolj potop družbe. V družbo ponavadi vstopi tako, da pokupi delnice po zelo nizkih cenah, prevzame posle, se razglasi za zastopnika delavcev, kot je to storil v Pomorski družbi, nato pa začne z uničevalnimi aktivnostmi. Ladje proda kot staro železo, pobere dobiček in družbo prepusti počasnemu umiranju. Pobere pa 4 odstotni direktni izkupiček vseh poslov. Prilasti si provizijo, ki jo dobi za sklenitev zavarovalnih premij.

Splošna plovba daje ladje v najem oziroma časovni zakup Doehlejevem podjetju Alios Men shipping  po v naprej določeni fiksni ceni, zato družba ni upravičena do dobička, ki ga Doehlejevo podjetje prisluži z ladjami Splošne plovbe. To pomeni, da gre ves dobiček v Doehlejev žep.

Prav tako je znan njegov način kupovanja delnic Pomorske družbe, za katere je plačal zgolj 84 evrov. Delnice je skrito kupoval preko svoje družbe Instrainvest. S to družbo je bil poslovno povezan tudi tedanji direktor Pomorske družbe Vladimir Zevnik, ki je bil nekoč sindikalist v Splošni plovbi.  Doehlejev pooblaščenec Velkavrh pa je še vedno prvi nadzornik Pomorske družbe. Pomorsko družbo je prejšnja vlada ustanovila kot družbo pooblaščenko, ker država kot lastnica Splošne plovbe delavcem skoraj tri mesece ni zmogla izplačati plače. Družba pooblaščenka bi morala skrbeti za interese delavcev, kar pa očitno vodstvo Pomorske družbe z Zevnikom na čelu ni zmoglo ali hotelo izvajati.

Da ne govorim na pamet, potrjuje priložena kazenska ovadba, ki jo je na Hrvaškem zoper predstavnike Doehlejeve družbe vložilo združenje malih delničarjev Jadroplova iz Splita. Tudi v omenjeni hrvaški družbi je Doehle izpeljal črn scenarij, ki ga je  prakticiral tudi v drugih delih Evrope. Zdaj pa ga namerava uresničiti še v Splošni plovbi. Seveda v kolikor mu bo slovenska država omogočila nakup večinskega deleža.

Ob dejstvu, da namerava Vlada Republike Slovenije tako širokosrčno prepustiti ponos slovenskega ladjarstva tujcu s škodljivimi nameni, je nenavadno, da lastnik 24,25 odstotnega deleža nima predstavnika v nadzornem svetu Splošne plovbe.

Vlada Republike Slovenije naj Državnemu zboru predlaga tudi, da se na spisek preiskovanih podjetij v okviru Preiskovalne komisije za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe d.d. in Slovenske odškodninske družbe d. d. v gospodarskih družbah doda tudi Splošna plovba d.d. Ob tem bi bilo potrebno zaslišati nekdanje vodstvo in raziskati klientelizem in korupcijo pri sklepanju škodnih pogodb za družbo, ki pa se nadaljuje tudi pod sedanjim vodstvom, čeprav g. Bandelj zanika vpletenost pri podaji deleža Splošne plovbe nemškemu ladjarju.

Vlado Republike Slovenije zato še enkrat pozivam, naj ob prodaji deleža Slovenske odškodninske družbe nemškemu ladjarju Doehleju nikakor ne dovoli sovražnega prevzema Splošne plovbe. Pričakujem, da bo Vlada preverila tudi kazenske ovadbe, ki jih zoper nemškega ladjarja oziroma predstavnike njegove družbe v drugih evropskih država vlagajo opeharjeni delničarji. Ob prodaji deleža SOD-a in KAD-a naj Vlada Republike Slovenije upošteva predvsem nacionalni interes!

Vlada lahko zaradi škodljivega delovanja v podjetju, nemškega ladjarja izključi in izplača. Takšna izključitev družbenika je splošno znan princip v delniških družbah, kadar nekdo sklepa škodljive pogodbe za družbo, zato bi bilo takšno ravnanje Vlade Republike Slovenije zaradi zaščite nacionalnih interesov popolnoma v skladu s poslovnim pravom.

                                                                                  Srečko Prijatelj

                                                                                   Poslanec SNS

Priloge:

- dopis združenja malih delničarjev

- kazenska prijava

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 19. februarja 2007

Gospod

France Cukjati

Predsednik

Državnega zbora Republike Slovenije

PISNA POSLANSKA POBUDA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Dne 12. 2. 2007 je potekala skupščina družbe pooblaščenke v Splošni plovbi d.o.o., ki je na predlog večinskega lastnika družbe Istrainvest d.o.o., katere lastnik je Peter Doehle, odločala o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki.

Predvidena dokapitalizacija je bila predlagana izključno v korist družbe Istrainvest, ki je že pred tem na netransparenten način prišla do večinskega lastništva. Če upoštevamo le vrednost deleža Splošne plovbe, ki jo je pri prodaji iztržila Banka Koper, in sorazmerni del pripadajočega dobička iz leta 2006, je najnižja možna vrednost ene delnice Pomorske družbe 232 EUR. Istrainvest bi po predlogu uprave - direktorja g. Jochena Doehleja (hkrati tudi direktorja Istrainvesta) in s soglasjem nadzornega sveta te delnice pridobila po 87,63 EUR, kar pomeni le dobrih 37 odstotkov zgoraj ocenjene vrednosti. Po tako izvedeni dokapitalizaciji bi vrednost delnic Pomorske družbe padla najmanj za 25 odstotkov.

Ne glede na to, je uprava Splošne plovbe d.o.o. preko svojega pooblaščenca g. Miroslava Grče (direktorja računovodstva v Splošni plovbi in hkrati tudi člana nadzornega sveta Pomorske družbe) podprla namero Istrainvesta in glasovala ZA predlagano dokapitalizacijo. S tem je znižala vrednost svoje naložbe v Pomorsko družbo za 25 odstotokov. Kot imetnica 4.586 delnic je bila Splošna plovba oškodovana za najmanj 260.000 EUR.

G. Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, je izjavil, da Splošna plovba potrebuje denar za nove ladje in razvoj, zato svojih sredstev ne more namenjati za kupovanje svojega lastnika, ker bi bilo to nesmiselno, in da bi Pomorsko družbo morali dokapitalizirati sedanji delničarji, če tega ne bi storil Istrainvest. Te njegove izjave kažejo na to, da uprava Splošne plovbe najverjetneje sploh ne ve, o čem se je glasovalo.

Odprta dokapitalizacija namreč pomeni, da vsak delničar lahko dokapitalizira družbo, ne pa tudi, da jo mora. Splošna plovba bi imela v primeru, če bi se za to seveda odločila, možnost vplačati največ 343.000 EUR, kar je glede na ceno ladij (čez 30 mio USD) zanemarljiv znesek. Poleg tega Splošna plovba že več kot leto dni ni kupila nobene ladje in je uprava že s tem pasivnim delovanjem družbi povzročila velik izpad dobička.

Glede na vse našteto, se poraja vprašanje, ali je uprava Splošne plovbe glasovala samostojno ali morda celo po navodilu nekoga tretjega.

Hkrati pa obstaja sum oškodovanja državnega premoženja, zato Vladi Republike Slovenije predlagam, naj nemudoma razreši vodstvo Splošne plovbe ter proti odgovornim osebam sproži kazenski pregon. Računsko sodišče pa naj takoj opravi pregled pravilnosti prodaje deleža Splošne plovbe.

                                                                                  Srečko Prijatelj

                                                                                  Poslanec SNS

Ker ni zaleglo sem uporabil še 5 poslanskih vprašanj:

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 11. januar 2008

Gospod

France Cukjati

Predsednik

Državnega zbora Republike Slovenije

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE

MINISTRU ZA FINANCE REPUBLIKE SLOVENIJE

V želji, da bi bil minister za finance Republike Slovenije o prodaji Splošne plovbe d.o.o. korektno obveščen z vseh strani, ga želim obvestiti o tem, kdo so tisti, ki bodo takrat, ko njega morda ne bo več v Vladi Republike Slovenije, upravljali s Splošno plovbo d.o.o. Portorož, največjim (nekdaj) slovenskim ladjarjem.

Bivša in sedanja uprava Splošne plovbe d.o.o. sta v resnici samo krinka za tiste, ki že več kot trideset let dejansko upravljajo Splošno plovbo d.o.o. Član nadzornega sveta te družbe je bil najmanj od leta 1999 in tudi v času prodaje deležev Splošne plovbe d.o.o. v lasti paradržavnih skladov, gospod Jože Utenkar, čigar opis upravljanja Splošne plovbe d.o.o., kot je bil objavljen ob 20 letnici družbe, je priložen temu dopisu. Zanimivo je tudi, da navedeni gospod Jože Utenkar v Splošni plovbi d.o.o. še vedno aktivno zaseda pomembne funkcije. In ravno zaradi takih naj bi sedanja Vlada Republike Slovenije prodajala državno premoženje!

Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem ali bo v tako imenovanih "tajkunskih preiskavah" preverili tudi največjo krajo državnega d.o.o. premoženja na Primorskem, to je prodaja državnega deleža Splošne plovbe Portorož tujcu in enormno bogatenje posameznikov tudi v času, ko je Splošna plovba d.o.o. bila v finančnih težavah? Takrat  so si nekateri nagrabili ogromno premoženje, zato Vas sprašujem, ali se bo preveril izvor premoženja za gospoda Zevnika, Bandelja, Krejačiča, gospoda Utenkarja, povezavo sodstva in drugih vpletenih odredbodajalcev?

Ker se Vlada Republike Slovenije konstantno izgovarja, da pri nadzoru in postopkih prodaje državnih deležev nima nič in glede na to, da vemo, da so kadri oziroma direktorji imenovani s strani Vlade Republike Slovenije, ministra za finance Republike Slovenije obveščam, da smo v Poslanski skupini SNS vložili kazensko ovadbo zoper hudodelsko združbo po 1. odstavku 297. člena in prijavili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 1. in 2. odstavku 244. člena Kazenskega zakonika.

 

Ministra za finance Republike Slovenije pozivam, da končno odpre oči in ukrene kaj, dokler je še čas, da Splošno plovbo vrnemo v slovenske roke!

                                                                                  Srečko Prijatelj

                                                                                 

                                                                                  Poslanec SNS

Priloge:

-          izpisek iz Sodnega registra z dne 18.12.2006

-          izpisek iz Sodnega registra z dne 08.12.2000

-          kopija intervjuja z g. Jožetom Utenkarjem iz publikacije ob 20 letnici Splošne plovbe d.o.o.

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 1. april 2008

Gospod

France Cukjati

Predsednik

Državnega zbora Republike Slovenije

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

Obravnava Poročila nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe d.d. na današnji seji Državnega zbora Republike Slovenije jasno kaže na nepripravljenost Vlade Republike Slovenije po zagotavljanju transparentnosti pri prodaji državnih deležev podjetij.

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke želimo ponovno opozoriti na največje oškodovanje družbenega premoženja na Primorskem, in sicer prodajo družbe Splošna plovba d.o.o., katero je domnevno na pol privaten način vodil gospod Andrej Bajuk osebno, saj je bila pogodba podpisana v prisotnosti notarja, v njegovi ministrski pisarni.

Na podlagi dostopnih informacij ocenjujem, da prodaja Splošne plovbe d.o.o. vsekakor ni potekala transparentno. Kljub večkratnim pozivom ni mogoče dobiti, niti na vpogled, sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pa čeprav je to zahtevala tudi informacijska pooblaščenka. Razpis in prodaja deleža Splošne plovbe d.o.o. sta bila vodena s strani SODa in KADa, predvsem direktorja SODa, gospoda Pogačnika tako, da ni bila dosežena najvišja možna cena, prav tako ni bil izbran najboljši možni ponudnik.

Že takoj po prenosu državnega deleža na SOD, je slednji na skupščini Splošne plovbe predlagal in dosegel zamenjavo nadzornega sveta družbe. Predsednik nadzornega sveta je postal gospod Anton Kariž, ki je bil pred tem dolgoletni sekretar Splošne plovbe in eden izmed direktorjev njene hčerinske družbe Genshipping. Gospod Kariž je le 10 dni pred "upokojitvijo" vodilne ekipe Splošne plovbe, leta 2002, pod pretvezo reševanja likvidnostnega stanja sodeloval pri prodajah ladij Splošne plovbe nemškemu ladjarju Petru Doehlju. Omenjene posle je torej dobro poznal. Samo po sebi se postavlja logično vprašanje okoriščanja posameznikov na račun družbenega premoženja, saj temu početju ne moremo reči naključje. Vsekakor je bolj verjetna razlaga, da je šlo za premišljena in načrtovana ravnanja predstavnikov SODa.

Po objavi razpisa za prodajo, SOD in KAD nista dovolila skrbnega pregleda poslovanja družbe Splošna plovba d.o.o. Ob tem lahko upravičeno sklepamo, da je prodajalec želel ohraniti dogovorjeno nižjo ceno za že vnaprej izbranega kupca.

Poteze gospoda Pogačnika so privedle do situacije, v kateri je Slovenija ostala brez nacionalnega ladjarja, poleg tega je omenjeni gospod oškodoval SOD najmanj za znesek, ki je enak koraku na dražbi, to pa v konkretnem primeru znaša kar pol milijona evrov oziroma tričetrt milijona dolarjev.

Odprto ostaja tudi vprašanje, v kateri fazi je obstala revizija poslovanja Splošne plovbe za obdobje zadnjih pet let. V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pričakujemo, da bo SOD Državnemu zboru Republike Slovenije izročil podrobno poročilo o tem. Vlado Republike Slovenije sprašujem, ali je revizijsko poročilo sploh že izdelano? Ali je to poročilo popolno, ter kakšne so ugotovitve iz poročila. V primeru, da je SOD revizijsko poročilo že prejel, me zanima, zakaj o tem ni obvestil javnosti in ji pojasnil, kaj se je v Splošni plovbi v tem obdobju dogajalo?

Gospod Pogačnik, kot direktor SODa, ni zaščitil državnega premoženja pred prodajo, niti ga ne ščiti sedaj, ko je država še vedno več kot 25-odstotni lastnik Splošne plovbe d.o.o.. Obnaša se tako, kot da je preostali državni delež že v lasti Doehle-ja, torej naj sam pojasni, ali je temu res tako. Splošna plovba kupuje ladje od Doehleja in to po nerazumno visokih cenah, člani nadzornega sveta, ki jih je imenoval SOD, pa iz nadzornega sveta odstopajo. Morda zaradi nestrinjanja?

Poslanci Slovenske nacionalne stranke od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da podrobno preuči prodajo Splošne plovbe d.o.o. in ugotovi morebitno vpletenost odgovornih oseb! Obenem zahtevamo, da se še enkrat preveri njihovo premoženjsko stanje, ter da se zaščiti tudi male delničarje Pomorske družbe, kot družbe pooblaščenke v Splošni plovbi d.o.o.

                                  

                                   Srečko Prijatelj

                                   Poslanec SNS

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 8. julij 2008

Gospod

France Cukjati

Predsednik

Državnega zbora Republike Slovenije

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE

MINISTRU ZA FINANCE REPUBLIKE SLOVENIJE

Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, zakaj v Odloku o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2006 in 2007 (v nadaljevanju Odlok) niso objavljena tudi imena in vrednosti hčerinskih podjetij Splošne plovbe?

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke menimo, da je šlo pri sprejemu omenjenega Odloka za zavestno zavajanje poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, saj je Ministrstvo za finance Republike Slovenije objavilo zgolj vrednost družbe Splošna plovba, ne pa tudi vrednost drugih hčerinskih podjetij, ki pa predstavljajo skupno vrednost Splošne plovbe. Tako je v odloku navedena le 20 % vrednost podjetja, na kateri je temeljila tudi prodaja. Zakaj je torej minister za finance Republike Slovenije javno zavajal poslance pri navajanju nepopolnih podatkov? Kolikšna škoda je pri tem nastala in kakšni bodo ukrepi?

Realna vrednost družbe Splošna plovba je razvidna iz konsolidirane bilance in nerazumljivo je, da se v istem Odloku pri drugih podjetjih navaja podjetja, ki imajo manj kot 1 % delež, pri Splošni plovbi pa tega podatka ni navedenega. Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, zakaj pri prodaji Splošne plovbe ni vztrajal na spoštovanju Zakona o javnih financah?

Zakon o javnih financah v 80.c členu namreč določa, da se pred prodajo imenuje komisija za izvedbo in nadzor prodaje premoženja. V imenu prodaje kapitalskih naložb, država imenuje predsednika komisije, za kar je v zakonu eksplicitno določen minister za finance Republike Slovenije. Pri tem se postopek prodaje lahko izvede, če je predmet prodaje vključen v Odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja.

80.d. člen Zakona o javnih financah opredeljuje izvedbo postopka prodaje posameznega predmeta, posamezni program prodaje pa mora obsegati opredelitev ciljev in razloge, s katerimi se utemeljuje, da bodo s prodajo ti cilji doseženi, pravni temelj prodaje, opis predmeta prodaje, opredelitev metod prodaje, ki bodo uporabljene in razloge, s katerimi se utemeljuje, da je izbrana metoda ustrezna za dosego ciljev prodaje in obrazložitev pripravljalnih dejanj.

Od ministra za finance Republike Slovenije zahtevam, da mi vse omenjene listine, vključno z zapisniki, dostavi v pregled, saj je kot minister objektivno odgovoren za postopek prodaje državnega premoženja.

Nadalje sprašujem ministra za finance Republike Slovenije, zakaj ni ustavil postopka dražbe, ki je bila izvedena v neskladju z omenjenim Zakonom o javnih financah? Zakon o javnih financah v 80. f členu namreč določa prodajo podjetij na podlagi enakopravnega obravnavanja ponudnikov, kar pa, zaradi onemogočanja pregleda poslovanja družbe, dražiteljem ni bilo zagotovljeno! Nadalje omenjeni člen v drugi točki določa, da se mora prodajalec opredeliti za prodajo ene od zakonsko določenih metod. Pri prodaji Splošne plovbe, pa se je SOD med samo prodajo odločal enkrat za eno metodo, drugič za drugo. Minister za finance Republike Slovenije je zavajal, ko je trdil, da bo najboljši ponudnik imel možnost nakupa Splošne plovbe po zbiranju ponudb v zaprtih kuvertah, skladno z razpisom in po ponovnem pozivu za dopolnitev ponudb. Zanima me, zakaj je bilo SOD-u naročeno, da se, po evidentiranem najboljšem ponudniku, ravna v nasprotju z 80. f členu Zakona o javnih financah?

Ministru za finance Republike Slovenije je verjetno poznan statut SOD-a, zato ga sprašujem, zakaj skladno s 14. členom omenjenega statuta ni vztrajal pri spoštovanju zakonodaje, saj bi SOD pri prodaji kapitalskih naložb moral upoštevati kriterij, kot je naveden v njem? 14. člen statuta SOD-a namreč pravi, da, če knjižna vrednost kapitalske naložbe po zadnji letni revidirani bilanci stanja, presega petkratnik revaloriziranega ustanovitvenega kapitala družbe, se smiselno upošteva načine prodaje, ki so predpisani za prodajo kapitalskih naložb države. Ustanovitveni kapital družbe je naveden v 6. členu statuta SOD-a in znaša 166.917,04 EUR. Petkratnik tega bi znesel bistveno manj kot milijon evrov, večinski delež Splošne plovbe pa je bil prodan za več kot 50 milijonov evrov, kar pa predstavlja, zaradi zgoraj navedenih podatkov le 20 % realni delež vrednosti celotne družbe.

Ministra za finance Republike Slovenije sprašujem, ali bo prodajo zaradi omenjenih svinjarij razveljavil?

                                                                                 Srečko Prijatelj

                                                                                        Poslanec SNS

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 11. februarja 2009

Dr. Pavel Gantar

Predsednik

Državnega zbora

Zadeva: Pisno poslansko vprašanje

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s prodajo in poslovanjem Splošne plovbe, ki ga naslavljam na Vlado Republike Slovenije.

S spoštovanjem!

                                                                                             Srečko Prijatelj

                                                                                                           Poslanec SNS

V prilogi:

- pisno poslansko vprašanje

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo že v prejšnjem mandatu večkrat opozorili na sporno poslovanje in odprodajo družbe Splošna plovba d.o.o.. Postopek odprodaje je kljub vsemu stekel in samo prodajo je domnevno na čuden način vodil osebno tedanji finančni minister gospod Andrej Bajuk, saj je bila pogodba podpisana v prisotnosti notarja, v njegovi ministrski pisarni. Poteze vpletenih pri odprodaji omenjenega podjetja so privedle do situacije, v kateri je Slovenija ostala brez nacionalnega ladjarja, novi lastnik podjetja pa je tako postal nemški ladjar Peter Döehle.

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke že več let opozarjamo na nastalo situacijo pristojne institucije, tako Preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja v Državnem zboru, Kosovo komisijo za preprečevanje korupcije in pristojne organe pregona (tožilstvo, računsko sodišče). Vendar se vse do danes ni zgodilo nič. Nastala situacija kaže na to, da našteti organi ne delujejo ter vztrajno ignorirajo naša opozorila, ki kažejo na hude nepravilnosti in zlorabe institucij. Še posebej moram opozoriti na nedelovanje slovenskega tožilstva in slovenskih sodišč.

O vsej navedeni problematiki je bil podrobno seznanjen tudi generalni sekretar Vlade Republike Slovenije, mag. Milan M. Cvikl. Ugotovitvene sklepe smo sprejeli tudi na Komisiji za nadzor proračuna Državnega zbora Republike Slovenije, in sicer v prejšnjem sklicu. Sklepi niso bili realizirani, ker SOD ignorira zahtevo, ki mu je bila jasno podana. Splošna plovba ima nešteto tožb, tožen je tudi direktor SOD-a.

Vlado Republike Slovenije zato sprašujem, zakaj državni organi molčijo? Zakaj se gospodarski kriminal tolerira? Ali je to v skladu z načelom pravne države? Ali bo Vlada Republike Slovenije razveljavila nekorektno prodajo državnega deleža v podjetju Splošna plovba, ki je bil nezakonito voden preko SODA in KADA?

Od vsega začetka je obstajala volja slovenskega gospodarstva po nakupu deleža v Splošni plovbi, vendar so bili vsi, ki so izražali to voljo, diskvalificirani, in to na zelo grob način!

Splošno plovbo je Republika Slovenija poskušala sanirati z ogromnimi sredstvi iz državnega proračuna in v ta namen smo v Državnem zboru sprejemali poseben zakon. Po sanaciji pa smo podjetje odprodali. Zaključek zgodbe je enormno bogatenje nekaterih vpletenih posameznikov in številna odpuščanja v Splošni plovbi.

Kdaj bo država popravila krivice, ki so storjene številnim slovenskim pomorščakom? Kdaj bomo Slovenci zopet postali pomorski narod? Ali bo Vlada Republike Slovenije zmogla toliko načelnosti in vrnila Splošno plovbo v slovenske roke?

Vlado Republike Slovenije sprašujem, kaj bo storila v navedenem primeru? Ali bo pustila, da ostanejo nepravilnosti in goljufije pri prodaji Splošne plovbe neraziskane? Glede na navedeno, Vlado Republike Slovenije pozivam k zaščiti odprodaje vseh slovenskih podjetij v državni lasti in katerih ima država svoj delež!

Srečko Prijatelj

Poslanec SNS

Ljubljana, 19. maja 2009

Dr. Pavel Gantar

Predsednik

Državnega zbora

Zadeva: Pisno poslansko vprašanje

V skladu z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora vam posredujem pisno poslansko vprašanje v zvezi s preiskavo v podjetju Splošna plovba d.o.o., ki ga naslavljam na ministra za pravosodje, g. Aleša Zalarja.

S spoštovanjem!

                                                                                             Srečko Prijatelj

                                                                                                           Poslanec SNS

V prilogi:

- pisno poslansko vprašanje

- dopis predsednika Komisije za preprečevanje korupcije

- organigram

PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE

 MINISTRU ZA PRAVOSODJE REPUBLIKE SLOVENIJE

Ministra za pravosodje sprašujem, kako je mogoče, da se tožbe, ki so vložene zoper podjetje Splošna plovba d.o.o., Portorož, sploh ne obravnavajo?

Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije nakazujejo na potrebo po nujnem ukrepanju tožilstva, ki bi lahko že zdavnaj ukrepalo in začelo sodni postopek!

 

Iz postopkov v zvezi s podjetjem Splošna plovba, ki so vodeni na sodišču v Kopru,  je jasno vidna pristranskost navedenega sodišča. Zaradi družinskih povezav predsednice sodišča in pravnega zastopnika podjetja, lahko utemeljeno dvomimo  v objektivnost odločitev sodišča. S podjetjem Splošna plovba je poslovno povezan celo sin predsednice sodišča. Naklonjenost sodišča podjetju Splošna plovba se na eni strani kaže v prioritetni obravnavi zadev, ki so v interesu podjetja, po drugi strani pa v odlaganju reševanja tožb zoper podjetje Splošna plovba.

V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke pričakujemo, da bo minister za pravosodje vzpostavil takšne razmere, ki bodo omogočale korektno razsojanje in ki bodo obenem onemogočale oziroma preprečevale »okužbo« sodnikov v posameznih zadevah, za katere so pristojni. V zvezi s postopki povezanimi s Splošno plovbo, pa glede na zgoraj navedeno menimo, da bi bilo za sojenje potrebno, kot pristojno,  določiti drugo sodišče, ne pa eksplicitno koprsko.

Ministra za pravosodje sprašujem tudi, ali je seznanjen s sumom organov za notranje zadeve, da je v domnevno hudodelsko združbo vpleteno tudi sodišče v Kopru (prilagamo organigram) ter kakšne ukrepe namerava sprejeti za razrešitev navedene problematike?

Izmišljeno ime

Načina za osebno deskriditacijo mediji niso izbirali.
V pisanju laži in izmišljenih zgodb je izstopal novinar Dela Boris Šuligoj, ki si je celo izmislil moje novo ime in priimek

"Ne pričakujem preobratov" intervju z Aleksandro Prijatelj, objavljen v Žurnalu 8.10.2010

.link do objave orginalnega članka

Žena. Aleksandra Prijatelj: s hčerkama živi za vsak ponedeljek in petek, ko lahko za pol ure obiščejo moža in očeta v koprskih priporih. Poslančeve operacije pa hišni red menda ne predvideva.

Kateri dan mineva danes, odkar je vaš mož domače okolje zamenjal za pripor?
Odštevam teh dni ravno ne, ker se mi zdi, da je od tega minila že cela večnost. Sicer je pa danes 214. dan – če odštejemo tisti dan, ko so ga spustili domov, pa je moj mož 213 dni v priporu. Verjemite, da je to za družino, ki funkcionira kot eno, zelo dolgo obdobje. Če z nekom živiš 25 let, imaš pač neke ustaljene navade, ki se porazdelijo. Tega zdaj ni ...

Kako si vi in obe hčeri lajšate ta čas, odkar po marčevski aretaciji živite same? Blažila za to ni. Vse tri živimo za vsak ponedeljek in petek, ko gremo lahko za pol ure k njemu v pripor, in za tistih nekaj minut, ko nas lahko pokliče po telefonu.

Vas pokliče vsak dan?
Ne. Hišni red v priporu mu dopušča, da lahko telefon uporablja ob torkih, sredah in nedeljah. Vsakič sicer žal vse tri ne moremo govoriti z njim, ker je njegov čas za telefoniranje omejen. Niti sama ne želim, da se dekleti zaradi tega, kar se nama je zgodilo, odrekata lastnim obveznostim in dejavnostim. En mesec bi lahko vsak torek ob telefonu čakale, kdaj bo zazvonilo, ne moremo pa ob telefonu stati sedem mesecev. Nikoli ne vemo, kdaj bo prišel na vrsto in poklical.

Kako se je Srečko Prijatelj čustveno in duševno soočil z nenadno življenjsko spremembo? Ko je čez noč dom zamenjal za rešetke ...
Težko govorim v njegovem imenu, vidim pa, da mu ni lahko. Do zdaj si je sicer čas in misli zapolnjeval s pripravami na sojenja. Trenutno piše knjigo, ker želi javnosti predstaviti dokaze, ki jih med sojenjem ni mogel. Kolikor se lahko, se zamoti z vsakodnevnimi športnimi dejavnostmi. Redno teče. Ostalo ima omejeno … Uro sprehoda na dan, in to je to. Trenutno v celici biva sam, do nedavnega pa si jo je delil s še dvema sojetnikoma, kadilcema.

Poznate ga skoraj 30 let. Ali to vpliva na njegovo zdravje, glede na to, da je v pripor prinesel tudi dolgoletne zdravstvene težave?
Za vsako stvar, ki jo želi narediti, dokler je v priporu, mora še vedno vprašati sodnico. In zato mu je onemogočeno takšno zdravljenje, kakršnega je bil prej vajen. Bojim se, da tega sčasoma ne bomo mogli popraviti. Z neko odškodnino zdravja pač ne more poplačati in vrniti nihče.

Ali mu sodišče onemogoča obiske splošnega ali zdravnika specialista? Srečo je prosil, ali sme na operacijo, pa mu je sodnica posredovala le pravilnik in hišni red dejavnosti, ki so pripornikom dovoljene.

Pa se je lahko sprijaznil s tem, da bi bil lahko operiran, šele ko se vrne na svobodo?
Če si bolan in imaš vsak dan težave, nikoli ne veš, ali se boš zjutraj sploh zbudil. Sam se zaveda, da pri njegovih težavah lahko pride do tromboze in možganske ali srčne kapi. To ne bi bilo za nikogar preprosto, mar ne? Veliko lažje bi bilo, če bi imel vsaj redno zdravstveno oskrbo. Na zdravila pa tako povprečno čaka pet dni. Ko mu zdravnica napiše recept, mene z njim pošlje v lekarno ob prvem naslednjem obisku po zdravniškem pregledu. Če je to v torek, grem v lekarno na primer lahko šele v petek. Potem traja tudi do štiri dni, da pazniki ta zdravila pregledajo in mu jih predajo.

Kako pa vi doživljate to spremembo?
Težko je to opisati z besedami, so namreč občutki, ki jih je težko opisati. Počutim se nemočno, ker se borim z mlini na veter. Če bi vedela, da je moj mož res izsiljeval kogarkoli, bi to sprejela. Ker pa vem za vzroke, zaradi katerih je trenutno tam, kjer je, je še toliko huje.

Kaj pa je po vašem vzrok za njegovo aretacijo, sojenje in zaporno kazen?

Kot poslanec je bil preveč glasen. Opozarjal je na določene stvari, kamor očitno ne bi smel poseči. Srečo je bil vedno človek, ki drugim pomaga po svojih zmožnostih. Glede na to, da je že drugi mandat v parlamentu, je imel za to malo večjo možnost. Doma sem se dostikrat šalila, da živimo na avtobusni postaji. Ljudje so si kar podajali kljuko naših hišnih vrat. Vsi, ki so imeli takšne ali drugačne težave, so ga prišli prosit za pomoč. Marsikdaj je zato tudi nastavil svoj hrbet. Kdor pozna njegovo delo v parlamentu, ve, da je večino časa opozarjal na nepravilnosti, ki se v državi dogajajo. In ker ni človek, ki bi se ga dalo na kakršenkoli način ustaviti, se ga je moralo odstraniti na drugačen način. Mislim pa, da medtem ko se je za to iskalo najrazličnejše možnosti, je bilo verjetno koristno tudi to, da je bila lani poleti vložena ovadba zoper Marjana Mikuža zaradi prodaje zemljišč v Orleški gmajni Luki Koper. Takrat je bila sicer zaslišana tudi moja mama, ki ji Mikuž dolguje 404 tisoč evrov za njeno zemljišče, ki ga je od Mikuža kupila Luka. Mama je Mikuža kazensko ovadila za goljufijo in vložila zoper njega tudi tožbo, to pa je bilo očitno preveč. Skoraj prepričana pa sem, da je bilo potem zaradi te družinske povezave z Mikužem in zato, ker so ga preiskovali zaradi številnih kaznivih dejanj, po tej poti lažje onemogočiti Sreča. Tam notri pa je tudi zato, ker se mu je hotelo preprečiti, da bi povedal še kaj ...

O čem?

Mislim, da ni naključje, da je tik pred obravnavo direktor Splošne plovbe umaknil tožbo zoper mojega moža. Dokler niso prišli ven vsi dokumenti o poslovanju Splošne plovbe, so bili vodilni, glede na to, da uživajo podporo sodstva in politike, prepričani, da se nepravilnosti pri upravljanju s podjetjem ne bo dalo dokazati. Zdaj so določene listine prišle na dan, in čeprav je Srečo v zaporu, sklepam, da je gospod Bandelj vendarle ocenil, da bo bolje, če to ne pride na sodišče, ker bi Srečo lahko še kaj povedal. Na sporno prodajo Splošne plovbe tujcu je sicer moj mož že pred tremi leti opozoril tudi s kazensko ovadbo, ki pa jo je konec januarja letos kot neutemeljeno zavrgla tožilka. Ista gospa, ki zdaj vodi kazenski pregon proti nama na sodišču, čeprav sta tako Kosova komisija kot računsko sodišče ugotovila, da je prišlo do nepravilnosti. Mislim, da to ni zgolj naključje. Moža je denimo nekaj dni v tem postopku zastopal odvetnik, ki sicer zastopa Splošno plovbo, ker mu ga je sodišče dodelilo kot zagovornika po uradni dolžnosti. Ne znam si razložiti, kako lahko pride do takšnih zmot.
Ali je opozarjanje na prodajo Splošne plovbe glavni razlog za aretacijo moža?
Splošna plovba je zagotovo prvi razlog, ker je v to vpletenih veliko ljudi, ki zavzemajo visoke položaje v politiki. Nama sodijo v Kopru, čeprav naj bi kaznivo dejanje zagrešila v Solkanu, za kar je pristojno sodišče v Novi Gorici. Zaprosili smo tako za prenos sojenja kot tudi za izločitev sodišča, prav zaradi povezav, ki sodstvo povezujejo s Splošno plovbo. A je bilo vse zaman. Sodnica, ki nama je sodila, pa je še med preiskavo sedela v senatu, ki je odločal o priporu mojega moža.
Ali je bil mož v družbenopolitičnih krogih kdaj opozorjen, naj ne opozarja preveč na določene težave v družbi?
Seveda, večkrat je bil opozorjen, naj neha. Ob neki priložnosti mu je bilo tudi rečeno, da bo od njegovega vedenja odvisno marsikaj. Predvsem od posameznikov, ki veljajo za podpornike vodstva Splošne plovbe, pa je bil deležen tudi groženj.

Groženj s kazenskim pregonom ali fizičnih groženj?
Tudi s smrtjo.

Pa jih je jemal resno?
Mož je poslanec že drugi mandat in takšne grožnje so se pojavile vedno, ko je dregnil nekam, kamor ne bi smel. Niso mu prvič grozili.

 Ali so bile grožnje namenjene tudi drugim družinskim članom? Te grožnje so bile namenjene vsem, vendar pa nismo pričakovali, da bi si kdo drznil ogrožati vso družino. Nimamo neposrednih dokazov, vendar je imela moja hči lani prometno nesrečo. Na nenavaden način je z vozilom zletela s ceste in trčila v ograjo. Priča, voznik, ki je vozil malce za njo, pravi, da je prepričan, da je v zadnji del njenega avtomobila že pred nesrečo trčilo vozilo, ki je peljalo tik za njo. Vendar dokazov za to nimamo. Zato tudi nismo mogli podati kazenske ovadbe.

Ali ste v času po aretaciji, in odkar je mož v priporu, prejemale kakršnekoli grožnje?
Neposredno nam ni grozil nihče. Smo pa dnevno dobivale klice z neznanih številk. To so klici, na katere se oglasiš, a se ti na drugi strani nihče ne odzove. Takšne klice so prejemali tudi naši družinski prijatelji in znanci, ki so z nami imeli stik. Ne vem, kdo je klical s teh neznanih številk.

Vam je bilo ob tem neprijetno ali ste se počutili tudi ogroženo?
Prvič in drugič odložiš. Ob vsakem naslednjem takšnem klicu pa začneš že razmišljati, kako zaščititi svoje otroke. Po pravici povedano, zase se ne bojim, me je pa zelo strah za svoje otroke.

Ali je bila katera od hčera doma, ko so policisti opravljali hišno preiskavo po vaši aretaciji?
Ne, hvala bogu. Vem pa, da je bilo zanju to zelo stresno. Sama ju namreč do okoli devetih zvečer sploh nisem mogla obvestiti o tem, kaj se je zgodilo. Tako sta za aretacijo izvedeli s televizijskih poročil. Klicali sta me takoj zatem, vendar se jima nisem smela oglasiti, dokler policisti niso opravili telesne preiskave predmetov, ki sem jih imela pri sebi.

Napovedali ste tožbo policiji zaradi namernega povzročanja duševnih bolečin.
V naši hiši in okoli nje so se še pred aretacijo dogajale nenavadne in nelogične stvari. Na primer to, da hišnih vrat nisem mogla več odklepati s ključem, ki jih je odklepal 10 let. Večkrat smo bili edini v vsem naselju, ki jim ni delovala telefonska linija, na katero je sicer vezana alarmna naprava. Ob hišni preiskavi so policisti presenetljivo dobro poznali postavitev prostorov v naši hiši, čeprav zagotavljajo, da so bili ob preiskavi pri nas prvič.

Na kaj ste najprej pomislili, ko so vaju z možem ob aretaciji v Solkanu obkolili policisti?
To se je odvilo tako hitro, da v tistih nekaj sekundah nisem imela možnosti niti pomisliti na karkoli. Vozila niti še nisem dobro zaustavila, ko naju je z možem policist vlekel iz avta. Takoj zatem so naju ločeno posedli v policijski vozili. Midva tja nisva bila namenjena, da bi šla po denar. Dogovorjeno je bilo, da bo Mikuž denar nakazal na račun, in tako je veljalo do zadnjega, ko je Mikuž vztrajal, naj pride mož tja. Jaz kljub temu nisem verjela, da mu bo Mikuž dolg res predal, ampak da se bosta prej dogovorila o tem, kdaj bo Mikuž denar nakazal. Dokler naju niso obkolili policisti, niti nisem vedela, da je mož prinesel denar v avto. On je po predaji sedel v avto, jaz sem speljala in sledila je aretacija …

Ste pomislili, da bi vama ob tem lahko nastavili past?
Jaz sem se bala le za moža, ker sva bila večkrat opozorjena, da ima Mikuž stik s posamezniki sumljivega slovesa.

Zakaj, mislite, je bila Srečku Prijatelju dosojena tolikšna kazen?
Na vseh področjih se vidi, da ga je do sem pripeljal konstrukt. Med sojenjem nam v obrambo ni bilo dovoljeno predložiti skoraj ničesar. Vse, kar smo povedali, je izzvenelo, kot da ne bi govorili, dokazi se niso upoštevali. Marjana Mikuža pa se je jemalo kot najbolj verodostojno pričo. Zame to ni sojenje. Od sodišča oziroma od senata nisem zaznala nobene želje, da bi razjasnili določene nejasnosti in krive navedbe. Po mojem je bilo sojenje izguba časa in denarja. Na vseh dvanajstih obravnavah se ni razsojalo o ničemer, za kar smo prosili. Sodba pa je bila prebrana kot obtožnica, poleg tega je bila sprva ista obtožnica vložena tudi zoper Marjana Mikuža in nas je bremenila čisto drugih dejanj. Potem Mikužu nenadoma niso več očitali dajanja podkupnine, namesto tega pa so Sreču očitali izsiljevanje. Vendar gre za izsiljevanje, ki ga kot tako razume le Mikuž. Iz SMS-sporočil, ki jih je mož pošiljal njemu, ni razbrati izsiljevanja. Z Mikužem se poznamo že toliko časa, da je zelo dobro poznal Sreča in način njegovega izražanja, v tem postopku pa je to poznanstvo zlorabil.

Kako dolgo se poznate z Mikuževimi?
Prvič smo se srečali leta 1999, ko smo prodajali hišo in je bil on eden od nepremičninskih posrednikov, ki je hišo ponujal na trgu. Čeprav sam zdaj trdi, da je hišo tudi prodal, nam je ni nikoli prodal. Potem sta se z možem spoprijateljila, nekje od leta 2006 pa sva tudi midva bolj sodelovala.

Sam pa trdi, da je z vašo družino sodeloval zgolj poslovno in da tesnega prijateljstva med vami ni bilo ...
Poslovni odnos razumem kot srečanja ob kavi. Mikuž pa je pri nas veljal za družinskega člana. Pri nas je neštetokrat spal in z nami jedel. Dobivali smo se na kosilih in večerjah. Obiskoval nas je z družino. Ne vem, ali lahko to dojemamo zgolj kot poslovni odnos. Jaz poslovnih partnerjev običajno ne prenočujem.

Koliko pa mu je zaupala vaša družina, glede na to, da je tudi vaša mama pristala na poslovno sodelovanje pri prodaji zemljišč?
Če z nekom poslovno sodeluješ in si z njim tudi sicer v dobrih odnosih, mu zaupaš, mar ne? Velikokrat, ko je bil Mikuž pri nas, je prišla tudi ona in tam sta se videla. Razumljivo pa je, da človeku, ki ga vidiš pri kom od svojih najbližjih, zaupaš bolj kot tujcu, ki ga nikoli ne vidiš. On je bil pač posrednik pri prodaji zemljišč Luki Koper in ni kupoval le od moje mame, temveč od vseh lastnikov zemljišč v Orleški gmajni. Očitno pa je zaupanje naše družine zlorabil, da se je okoristil. Ko je zoper njega že stekla preiskava zaradi suma goljufije s to prodajo in naj bi bil denar od prodaje nakazan na druge račune, nam je v obraz zanikal, da bi ta denar dobil, čeprav listine dokazujejo, da je bil ta denar nakazan na njegov osebni račun. Mama pa je na zemljiški knjigi medtem ugotovila, da je njeno zemljišče kupila Luka Koper. Zanjo pa je bil to najtežji udarec. Ko je od njega osebno zahtevala plačilo za zemljišča, je na otroke prisegel, da tega denarja ni nikoli dobil. Zame je to človek, ki ni vreden tega imena. Vse, kar smo se zmenili, je veljalo kot dogovor. Res pa je, da nismo vsega zapisali ali podpisali. Če z nekom poslovno sodeluješ, mu pač zaupaš. Ne predstavljam si, da bi vsak dogovor, ki bi ga dorekla z Mikužem po telefonu, zapisala in mu ga dala podpisati. Celo najosnovnejša opravila …

Koliko znancev in prijateljev vam je do tega trenutka dalo priložnost, da sami pojasnite svoj pogled na odnos z Marjanom Mikužem?
Zdaj je prišel tisti čas, ko človek ugotovi, kdo je njegov pravi prijatelj in kdo je prijatelj le takrat, ko nekaj potrebuje. Mogoče je dobro v življenju kdaj ugotoviti, kdo bo prijatelj v dobrem in slabem. V zadnjih mesecih nam ob strani stoji veliko dobrih prijateljev in znancev in tem ljudem ni bilo treba veliko pojasnjevati, ker družino dobro poznajo. Glede na to, da smo politično opredeljeni, pa je povsem razumljivo, da imamo tudi mi politične nasprotnike, ki so te dogodke s pridom uporabili. Kljub temu pa se to, kar se je zgodilo nam, lahko zgodi komurkoli. Tega ne privoščim nikomur, to so pretežke stvari. Če pa posamezniki ob tej naši nesreči uživajo, se naslajajo in si lajšajo čas ...

Kako pa se je odzvala širša okolica?
Ljudje so zadržani, ker se bojijo. Vsi, ki so imeli stik z nami, so bili izpostavljeni določenim pritiskom, nihče se zato ne želi preveč vpletati.

Kdo pa izvaja te pritiske?
Ne želim jih imenovati, čeprav se mi dozdeva, kdo stoji za tem. Že to se mi zdi nenavadno, da so pričam vabila na zaslišanje na sodišče vročali policisti. Policija pa je točno vedela, kdaj bo kaka priča doma.

Se vam ne zdi, da je vašim razlagam včasih težko verjeti, ker so včasih podobne teorijam zarote?
Konstrukt bomo dokazali, če nam kot doslej to ne bo onemogočeno, za to obstajajo dokazi. Moje razlage temeljijo na obstoječih dokazih. Teh dokazov nam ni bilo dovoljeno predstaviti in s tem je bila onemogočena naša obramba.

Dober teden mineva od razglasitve sodbe. Kako se je s kaznijo soočil mož?
Ko se je prebrala sodba, sta ga paznika takoj odpeljala, tako da o tem še nisva govorila. Ni mu ne lepo ne lahko. Ne glede na vse pa se bova midva borila naprej. Glede na vse doživeto pa v tej državi ne pričakujem preobratov.